Mesec in pol nisva bila na kolesu. Končno sva se v sončnem vremenu odpravila. Ko sva se vračala, sva vedrila le pol kilometra pred domom.
V kavarnici sva vedrila skupaj z večimi kolesarji.
Mesec in pol nisva bila na kolesu. Končno sva se v sončnem vremenu odpravila. Ko sva se vračala, sva vedrila le pol kilometra pred domom.
V kavarnici sva vedrila skupaj z večimi kolesarji.
Zaradi prenove kuhinje so bili potrebni posegi po celi hiši. Kot stranski rezultat prenove smo končno pospravili in izpraznili celo podstreho. Stranski rezultat prenove je tudi, da sem v kleti dobil kotiček za fotografiranje.
Zadnje čase pride zelo prav, ko pripravljam predavanja za tečaj Fotopraktikum. V nekaj minutah lahko pripravim primere, ki jih potem lahko pokažem na tečaju. Tu sem uporabil kar vnukov avtomobilček.
Škrlatnordeča kukavica menda pri nas ne bi smela cveteti. Pa cveti. Našel sem jo na natančno istem mestu kot predlanskim. Lani sem jo iskal, pa je nisem videl.
V polni dvorani Kulturnega doma je Rebeka imela odličen koncert z gosti iz Avstralije.
Drugič ta teden sva bila na zanimivem dogodku na vrtu galerije Krpan. V soboto je bila prodajna razstava izdelkov, ki so jo pripravile punce, ki obnavljajo staro pohištvo in mu dodajo osebni pečat. Nekaj izdelkov je bilo tako zanimivih, da nisem mogel verjeti očem.
Seveda je bil klepet z avtoricami nadvse prijeten.
svoj osebni pečat.
Skupina Stareslike je sodelovala še pri eni razstavi. V Galeriji Krpan je bila otvotirev razstave “Godba Cerknica s sliko skozi čas”.
Težav s parkiranjem nimajo samo v velikih mestih. Očitno je tako že tudi pri nas. Če je garaža čisto zasedena z ostalimi stroji, pod stropom je vedno dovolj prostora.
Ne samo na Slivnici, tudi v Luščah je toliko marjet – ivanščic, da od daleč izgleda kot sneg.
Poskušal sem sem se na tej steklenici za napisom:
TOVARNA SODOVKE CERKNICA
ANDREJA ZGONC
Za današnji tečaj Fotopraktikum, ki teče praktično z istimi tečajniki že 13. leto, sem pripravil primere. Tokrat se bomo učili o fotografiranju steklenih predmetov.
Steklo težko slikamo, saj ga ne vidimo, je prozorno. Vidimo le popačeno sliko skozenj in pa odseve., ki se na gladkih površinah zrcalijo.
Tudi vrata so na svojem mestu. Preden bova lahko kuhinjo uporabljala, bo potrebno namestiti še pult.
Kadar greva mimo luže vedno pogledam, če so v njej kakšne sledi. Luže so velikokrat polne življenja, tokrat je bilo verjetno še prezgodaj, prehladno.
Vrste s krompirjem so počez, ne po dolgem. Zakaj? Najbrž je bila njiva obdelana brez velikih strojev.
Pri štalah na Slivnici rastjejo marjetice tako na gosto, da od daleč izgleda, kot bi bil sneg.
Kar nekako samo po sebi je umevno, da gremo za 1. maj na Slivnico. Prišlo nam je v navado in vsakič se imamo lepo. Pri Lovski koči se ustavimo, da poklepetamo s prijatelji in znanci.
Nekaj posebnega je pot nazaj. Zadnjih nekaj let gremo po opuščeni poti, ki povezuje severno in južno pobočje. Vsako leto je pot manj vidna. Tam nismo še nikoli nikogar srečali. Opazil sem, da je bila lani na enem od digitalnih zemljevido še vidna, letos pa je ni več.
Večji del poti je na gosto pokrit s čemažem. Doma sem kakšno uro po povratku stopil v predsobo in zavohal, da diši po česnu. Hitro sem našel krivca, čevlji so se vonja nalezli od čemaža.
Nekaj dni nazaj je bil tukaj še sneg. Otoplilo se je in edaj končno le lahko rečemo, da je pomlad.
Prejšna leta smo na Krpanovem pohodu večkrat le s težavo našli kakšno našo divjo orhidejo. Letos jih je bilo vse polno. Že res, na Blokah sem v nedeljo videval le bezgovo prstasto kukavico, v Cerknici pa sem letos že našel muholiko mačje uho.
Ne vem več, katerič sva bila na Krpanovem pohodu na Blokah. Ne zgodi se ravno pogosto, da si je možno ogledati cerkev v Ravniku. Seveda smo to izkoristili, jaz pa sem napravil par posnetkov. Kdo ve, kdaj bodo prišli prav.
Začenja se nova sezona aktivnosti zunaj. S kolesarjenjem sva že malo začela, sedaj pa koles nisva videla že cel mesec. Pa po hribih je še sneg.
Z vnučkom sva spet naredila daljši sprehod. Ocenjujem, da sva naredila kar 10 km.
Oba sva bila zadovoljna. Ko sem ga dajal v voziček, je bil vidno vesel. Potem je pa spal in spal.
Ves čas je čisto po malem deževalo, vendar mokra nisva bila.