Všeč mi je, ko najdem prizor, na katerem ni skoraj nič. Ni jih veliko ali pa jih ne znam poiskati.
Tokrat mi je bilo zanimivo, kako neenakomerno se je v toplem vremenu sneg topil. Razlagam si tako, da je kmalu po sneženju deževalo, kar je naredilo drobne kotanjice. S topljenjem so se samo še poglabljale.
Ne, to je Matic. Pravzaprav sem slikal ribona.
V potujoči ribarnici me Matic večkrat podraži s kakšno veliko ribo. Vedno mi pokaže tolikšno, ki je vsaj dvakrat prevelika za naju.
Sline se mi pa le cedijo.
Preštel sem, na tej strani sem objavil že 67 prispevkov o ribah, ki sem jih kupil od Matica. Še zdaleč nisem fotografiral vsega, kar prodaja.
Skupina Stareslike je sodelovala pri postavitvi zgodovinskih tabel v Cerknici. Skrbno smo izbrali fotografije in poskrbeli, da so vrhunsko obdelane. Še bolj skrbno smo pazili na spremno besedilo. Oblikovalec je table s premiselkom oblikoval kot to pritiči tabli s kulturno vsebino. Tako premišljenih tabel nisem še videl.
Tako kot za druge mestne table, je bilo mesto postavitve skrbno izbrano po dolgotrajnih tehtanjih, naknadno pa dodana še drevesa s klopco, da si sprehajalec pri tabli lahko odpočije.
No, sedaj samo ducat korakov stran stoji koš in tabla za pasje kakce. Po velikosti in vsiljivosti popolnoma zasenči eleganco in kuturno vsebino informacijske table. Še za WC so ponavadi v uporabi majhne tablice, nikoli pa ne velike table.
Pasji kakci bi me motili manj kot takšno kričeče reklamiranje kante s pasjimi vrečkami.
Dnevi so še vedno kratki, čeprav se že pozna, da se noč krajša. Tako greva velikokrat na sprehod, ko je že čisto temno.
Še posebej sedaj, ko povsod leži sneg in so pločniki zaledeneli, je najbolj enostavno, da se sprehodiva po pešpoti proti Dolenjemu jezeru. Vedno je dobro očiščena snega in posuta s soljo. Tako se ne bojiva, da bi spodrsnila, pa tudi če je že nekaj korakov od kraja posnetka prava tema.
Kamere na telefonu mi čez dani ni uspelo preizkusiti. Šele pozno zvečer, ko sva šla v dežju in plundri na sprehod, sem napravil prve posnetke.
Opazil sem, da mimovozeči avtomobii v trdi temi cerkvico nekoliko osvetlijo. Na srečo je bilo prometa dovolj, da mi ni bilo treba prav dolgo čakati. Telefon se je odlično odrezal.
Poskusil sem, kako novi telefon slika ponoči. Stari je v temi čisto odpovedal. Čas osvetlitve mi je tokrat kazal desetinko sekunde, zato sem bil prepričan, da bo slika neostra, stresena.
Računalnik v telefonu je od hudiča. Da mi je fotografija sprejemljiva, sem jo moral malo “pokvariti” – zmanjšal sem kontrast, ostrino, osvetlitev, barvitost, čistost. Da je bolj podobna tisti iz fotoaparata, sem dodal še šum.
Pod jelko so zjutraj čakala darila. Vnučka sta dobila vsak svoj otroški fotoaparat, kar je bilo resnično presenečenje. Ne vem, če sta bila kakšnega darila že tako vesela. Brez težav sta osvojila osnovne funkcije.
. . .
Fotoaparata sta čisto zaresna. V primerjavi z mojim prvim digitalnim fotoaparatom imata mogoče celo več funkcij in in tudi marsikateri parameter je boljši.
Sedaj uporabljamo drugačne fotoaparate in primerjava med kamerami kjer je cena 1:100 seveda ni možna.
Menda se je dan začel daljšati. Tega seveda še ne občutimo. Ampak je vseeno dober občutek, da se je kolesarsko leto zaključilo in začelo novo.
Po moje še nista bila v kinu. V Cerknici lahko počnemo mnogo stvari, ki jih v Londonu ne morejo. Tako sta vnučka lahko uživala v animiranih filmih drugače, kot to običajno počneta na tablici.
Dovolj zgodnji smo bili, da je bila nekaj časa cela dvorana naša.
Nekaj časa sem se spraševal, kako fotografirati odjugo. Danes sem kar poskusil in od sedaj naprej bom iskal motiv, ki bi mu lahko dal naslov “odjuga”.
Ko zapade prvi pravi sneg, mi nekako odleže. Zima je tu, le še počakam, da mine, pa bo.
V takšnih deževnih dneh ni prav veliko možnosti, kje bi opravila vsakodneven sprehod. Da nisva blatna, se izogibava kolovozov v gozdu, pa tudi z dežnikom sva tam neverjetno nerodna.
Vseeno poskušam narediti kakšen posnetek prizora, ki ga še nisem videl.
Opazil sem, da so na Peščenku postavili eno ogroooomno tablo za pasje kakce.
Mene malo spominja na pano. Ne maram reklamnih plakatov, ki jih je za moj okus preveč. Ta tabla pa se mi zdi nepotrebna, vsaj v takšni obliki.
Bila sva v kinu. Po nekaj letih abstinence, sva letos v kinu zelo pogosto. Prav srečna sva, da so nama dosegljivi tako dobri filmi.
Tokrat pa je bila po koncu filma še dodatna zanimivost. Povezali smo se z avtorico filma Saro Kern v Avstralijo. Vesna Telič se je z njo v živo pogovarjala kake pol ure. Tako smo izvedeli marsikaj zanimivega, kako je film nastajal.
Samo fotoaparat z objektivom ribje oko sem imel seboj.
Na Peščenku je drevo, ki vsakič, ko grem mimo pritegne pozornost. Nekaj posebnega je, pa še lokacija je takšna, da pade v oči.
Nekaj časa sem mislil, da je brest, pa je očitno nekaj drugega. Bom že ugotovil.
. . .
Fotoaparat sem v moreče deževnem vremenu peljal na sprehod. Dobil sem ga s servisa, pa sem ga hotel preizkusiti.
Rumeni nadzemni deli počivajočih špargljev so me vodili, da sem iz Lušč pogledal proti Cerknici. Tu je veliko sprehajalcev, podoben posnetek pa je verjetno kljub temu precej redek.
Postalo je hladno, sonce pokuka izza oblakov le še za kratek čas, zaide pa že sredi popoldneva. Čas je, da spremeniva dnevne aktivnosti, s katerimi nabirava dnevno dozo gibanja. Za letos je konec kolesarjenja, oblačila in oprema gre v pranje, potem pa v omaro. Na vrsti je čas za pohodno obutev in pohodna oblačila.
Prav, bova pa hodila po gozdovih.
Sploh se ne spomnim, kdaj je nazadnje zares deževalo. Je bilo pred dvema ali tremi meseci?
Zaradi suše ni nikjer tako zeleno, kot bi pričakoval. Pri nama vrt prav žalostno izgleda. Pripravljam in pripravljam se, da bi ga posnel in primerjal s fotografijami, ki so bile narejene še pred sušo.
Ampak za vse rastline in rastlinice pa ta suša ni slaba. Pleveli so se razbohotili in razširili še na mesta, kamor do sedaj niso mogli. Le pleveli so ostali zeleni. Taka je zelenica v Cerknici pred notarko.
Že pred kakšnim mesecem je nekdo bombaša sredi Cerknice opremil z rožami. Res, časi so glede na bližnjo preteklost precej bolj sproščeni.
Fotodnevnik - ena na dan 