Teloh

Na prvi četrtini februarja smo, v gozdu pa že cveti, kot spomladi. Resje ima cvetove že dolgo, povsod pa so tudi zvončki in teloh. Prvič sva videla tudi trobentice.

Prejšnje dni sva bila bolj na jezeru, včeraj pa sva lepo vreme izkoristila za sprehod v vznožju Slivnice in po logeh ob potoku.

Spletne galerije

Dolgo je že tega, kar sem fotografije pošiljal na spletne strani, ki objavljajo lepe fotografije. Takrat sem imel obdobje, ko sem poskušal različne fotografske tehnike in se trudil ugotoviti, kakšne fotografije gredo skozi sito spletnih strani.

Prav velikokrat mi ni uspelo. Vsako zavrnitev sem čutil kot poraz. Ugotovil sem, da mi tega ni treba in tako v fotografiji uživam vse do danes.

Tudi ta fotografija je bila takrat zavrnjena.

Narava obnavlja

Te dni mineva 6 let od žleda, ki je naše kraje močno spremenil. Verjetno ne bom več doživel pojava, ki bi mojo okolico tako predrugačil, kot jo je žled. Tam, kjer so bili gosti gozdovi, so kot posledica te nesreče nastale gole zaplate. In da so lahko podrta drevesa pospravili so naredili še kilometre in kilometre poti in vlak.

Po eni takšni poti, ki je tik nad našo hišo, se večkrat sprehajava. Pot na pobočju Slivnice so naredili na novo prav zaradi žleda.

Po šestih letih je že videti, kako se narava obnavlja. Bori, ki so se sami zasejali so tudi že na robovih poti. No, verjetno bodo potrebna desetletja, da bo okolje spet primerno za gozd.

Je to vrsta vrbe?

Hodila sva po gozdu, na tleh sem zagledal zanimivo rožico, pa sem počepnil, da bi jo fotografiral. Ko sem vstal mje je po obrazu pobožala tale zadeva, ki sem jo zagotovo že večkrat videl, pa še nikoli opazil. Tako nemogočih oblik je, da se razočaran nad seboj, da je do danes še nisem opazil. Kdo ve, katero drevo je to?

Prva letošnja

Tole sem ujel v sredo na prvomajskem obisku Slivnice.

Ne obvladam več, pa tudi mi ni več tako pomembno, da prepoznam prav vsako kukavico, ki raste pri nas. Vseeno mislim, da je na sliki bezgova kukavica, saj če se prav spomnim, je prav ta tista, ki jo lahko pričakujem ob tem času. To je verjetno edina naša kukavica, ki jo najdemo v dveh barvah, rumeno in vijoličasto.

Čemaž pod Gradiščem

Doma sva. Iz Londona sva se vrnila v torek. Včeraj je bil 1. maj in tako kot vsako leto sva šla na Slivnico.

Zadnje čase se klancev izogibava, tako sva na Slivnici bolj poredko. Pred leti sva poznala prav vsako stezico, po nekaj vremenskih nesrečah pa je gozd popolnoma spremenjen.

Na pobočju pod Gradiščem je vse polno novih stezic. Obiskovalcev je vedno več in s tem raste število stezic, pa tudi njihova širina.

. . .

Fotografij iz Londona je toliko, da bo minilo še kar nekaj časa, da jih bom uredil.

Ni konca

Za naju je še prehladno, da bi kar kolesarila. Le ob lepih dnevih se prepričava, da se s kolesi odpraviva v okolico. V senčnih legah sva včeraj še videla sneg.

Mislil bi si, da je po toliko letih od žleda in vetrolova že vse pospravljeno, pa še približno ni tako. Na najinih poteh so podobni prizori še vedno pogosti.