S flešem v sonce

Ob torkih imamo tečaj Fotopraktikum. Tam se trenutno učimo, kdaj in kako si pomagati s flešem na fotoaparatu. Najkasenje v ponedeljek moram pripraviti primere, ki jih bom na tečaju pripravil.

Zadnje čase sem čisto obseden s telohi, ki ravno sedaj krasijo gozdove nad hišo. Seveda je med sprehodom prišlo kar smo od sebe, da sem za model uporabil teloh. Posvetil sem ga s flešem, da je osvetljen kot sonce in tako dobil enega od posnetkov, ki jih bomo analizirali na tečaju.

Teloh v šopih

Teloh je pri nas kar malo zapostavljen. Menim, da nima mesta, ki mu pripada.

Najine sprehajalne poti so sedaj v znamenju teloha. Povsod ga je veliko, raste celo po poteh. Očitno je nezahteven, saj raste tudi med kamni. Cvetovi so veliki in razkošni, takšnih v naravi ne bi pričakoval. Nikoli še nisem opazil, letos pa raste v bogatih šopih v katerih je lahko tudi več kot deset velikih cvetov. Kar verjeti ne morem, da so prav povsod po gozdu.

Jetrnik

Na najinih poteh po gozdovih od blizu pogledava marsikatero cvetico. Prav vsaka naju razveseli.

Sedaj kraljuje teloh. Tako lepih primerkov, kot sem jih videl včeraj, menda še nisem videl. Po gozdovih je vse polno zvončkov, na Gradišču so kronce, pa jetrnik.  Počasi bo vse zacvetelo.

Vsak dan po fotografijo

Pred malo več kot desetimi leti sem se domislil, da se bom potrudil in vsak dan napravil vsaj eno fotografijo. S tem naj bi premagal lenobo, ki mi večkrat na dan prepreči, da bi kaj napravil.

No, res svetloba ni vsak dan najbolj primerna. Tudi vsakdanji sprehod naju ne pelje vedno po zanimivih in razglednih poteh. Pa imam vseeno seboj fotoaparat in res skoraj vsak dan napravim kakšen bolj ali manj posrečen posnetek.

Lenoba pa je v vseh teh letih našla tisoč novih oblik, s katerimi me vsak dan izziva.

Ivje

Če greva dovolj zgodaj ali če se megla zadrži dalj časa, vidiva lahko tudi ivje. To zimo ni bilo veliko možnosti, da bi naju rezveselilo. Namesto tega je dvakrat ali trikrat zapadlo nekaj milimetrov snega, učinek pa je bil podoben.

Luža v gozdu

Še kakšen dan, pa bo polna luna. Pri nas doma, pravzaprav pri meni, razpoloženje v takšnem času pade navpično in globoko. Kljub temu mi je zadnje dni vse lepo. Še ta luža na vlaki v gozdu, ki ni nič posebnega, me je čisto očarala. Vstavil sem se in jo dodobra ogledal.