Škrlatnordeča kukavica

Nedelja je bila lepa, nič se ni nama bilo treba dogovarjati, usklajevati. Z veseljem sva odkolesarla na nedeljski izlet.

Seveda so na najinih kolesarskih poteh tudi klanci, ki se vlečejo in jih nikakor noče biti konec. Ta čas je zelo primeren za pregled zemljevida in za opazovanje divjih orhidej ob poti.

Tako sem včeraj čisto blizu roba ceste zagledal ogromno kukavico. Za kukavice je bila nenavadno močna in visoka. Ustavil sem in napravi nekaj posnetkov.

Doma pa se je začelo. Najprej sem bil presenečen, ko sem opazil, vijoličaste pikice niso pikice ampak dlačice. Ko pa sem hotel ugotoviti, za katero divjo orhidejo gre, sem našel svoj 10 let star zapis, kjer sem opisal težave pri določanju. Mogoče gre pa res za nov primerek škrlatnordeče kukavice, ki pri nas ne raste.

Orhideje v cvetju

Peš sva šla v Begunje. Za tja sva videla nekaj kukavic, ki so pri nas kar pogoste. Vračala sva se po isti poti. Za nazaj  pa sva našla kar 10 primerkov te divje orhideje, ki sva jih za tja spregledala.

Muholiko mačje uho je pri nas kar redko. Saj ga najdem vsako leto, najbrž tudi zato, ker poznam nekaj rastišč. Ampak prav vsakič se jih razveselim.

Ta bo še cvetela. Ta in vse okoli nje so imele še veliko nastavkov, iz katerih se bodo razvili ti nenavadni cvetovi. Sedaj jim tudi mi rečemo “hudički”. Poimenovala jih je že pred leti gospa, ki mi je pokazala bogato rastišče. 

Na tem blogu sem objavil že nekaj deset prispevkov, v katerih so fotografije naših divjih orhidej.

Prva!

Jasno je, da so pri nas prve vedno bezgove prstaste kukavice. Včeraj sem jo našel tudi jaz. Ampak ni bila samo ena. Na istem travniku jih je bilo nekaj sto. To je bil res lep pogled.

Fotografije tega prizora nisem znal narediti, saj so bile orhideje predrobcene, travnik pa prevelik.

Hudički


Mislila sva, da je za to orhidejo še prezgodaj, pa je bilo presenečenje še bolj prijetno.

Muholiko mačje uho videvava na istem mestu vsako leto. Večkrat greva mimo rastišča, pa lahko vsakič pogledam, kaj je z njimi. Letos sva jih prvič preštela. Boža je naštela 10 rastlinic na zaplati dolgi kakšne 4 metre. Preiskala sva okolico tega rastišča, pa nisva našla niti ene.

Prve kukavice

Na Facebooku sem že pred več kot tednom dni videl, da orhideje pri nas že cvetijo. Prav iskal sem jih in glede na to, da sva vsak dan nekaj ur zunaj, bi jih pa že lahko tudi jaz videl. Pa ni bilo nič.

Zadnji dnevi so bili bolj deževni. Vlaga je vzpodbudila tudi tiste ob najinih poteh, da so zacvetele. Zanimivo, da sem že prvi dan naletel na različne primerke.
. . .
Moja fotografska oprema je majhna in lahka, skoraj igračka. Pa je vseeno ne jemljem seboj na sprehod kar tako. Celo denarnica in z njo mali fotoaparatek med pandemijo korona virusa ostaja doma. Tako mi je spet preostal le telefon.

Rjava gnezdovnica

Še malo, pa se bo razcvetela.

Ta orhideja je pri nas ena bolj pogostih. Tudi na tem blogu sem jo že večkrat omenil, izgleda pa, da je še nisem objavil. Je ena redkih rožic pri nas, ki nimajo klorofila.

V soboto sem se v koželjškem grabnu pogovarjal z gospo, ki mi ni verjela, da je to orhideja. Sklonil sem se, napravil posnetek in ji povečano pokazal od blizu. Prepoznala je za orhideje značilno obliko cvetka. Pritirdila mi je, ne vem pa, če mi je res verjela. Saj orhideje, ki jih kupimo v trgovini, so živih barv.

Kukavica – orhideja

V nedeljo sva bila z Janezom v Koželjškem grabnu – z avtomobilom. Samo ven sva stopila, pa je bilo okrog naju vse polno orhidej. Napravil sem nekaj posnetkov, nisem se mogel upreti.

Doma sem razmišljal. Napravil sem nekaj deset tisoč fotografij naših divjih orhidej, obeležij in zanimivosti naših gozdov. Prav vse posnetke sem napravil, ko sem bil tam s kolesom ali peš. Tako je mogoče to prva ali vsaj zelo redka fotografija, ki sem jo napravil tako, da sem se do tja pripeljal z avtomobilom.

Prva letošnja

Tole sem ujel v sredo na prvomajskem obisku Slivnice.

Ne obvladam več, pa tudi mi ni več tako pomembno, da prepoznam prav vsako kukavico, ki raste pri nas. Vseeno mislim, da je na sliki bezgova kukavica, saj če se prav spomnim, je prav ta tista, ki jo lahko pričakujem ob tem času. To je verjetno edina naša kukavica, ki jo najdemo v dveh barvah, rumeno in vijoličasto.

Širokolistna močvirnica

Opažam, da sem tam nekje v sredini julija večkrat objavil fotografijo te močvirnice. Kar sama se mi nastavi, saj je ta čas cvetenje ostalih vrst v glavnem mimo.

Nisem vedel, da je zaščitena. Na najinih kolesarjenjih jo pogosto videvam. To sem fotografiral na enem od turistov najbolj obiskanih krajev pri nas. Najbrž je ni nihče opazil, čeprav je bila visoka, meni skoraj do pasa.