Furnir

Vse bolj pogosto me doleti naloga, da fotografiram predmete. Eden od teh je bil furnir. Nikakor se nisem mogel domisliti, kako bi ga predstavil, da bi bi viden trodimenzionalno. Tako se mi zdi, da je vidna globina, še vedno pa manjka merilo, da bi bilo videti, kako tanek je.

Menda je to hrastov furnir.

Voziček

Na strani Stareslike objavljamo tudi predmete, ki so iz “starih časov”. Sodelavka je napisala prispevek o svojih punčkah, pa jih je bilo potrebno fotografirati.

Kako pokazati, kako majhna je bila punčka, ki je naredila toliko veselja? Včasih sem za merilo na fotografijo postavil škatlico vžigalic. Včasih so bile vse enako velike, še v kitajski trgovini so imeli enake. Tudi v Vietnamu so bile takšne kot pri nas.  Danes so na voljo v vseh velikostih. Tako niso več primerne za takšne namene.

Iščem nov predmet, ki bi bil dovolj univerzalen, da bi bil lahko na fotografije za merilo za velikost.

Star album

V skeniranju imam star album. Sestavljen je iz 40 listov. V njem so fotografije iz prve svetovne vojne, z ruske in soške fronte. Kar nekaj ur bom presedel z njim. Če bomo le dobili kakšno zgodbo ali podatke, ki so vezani na slike iz albuma, jih bomo objavili na strani Stareslike.

Fotografije sem že poskeniral. Album in razpored fotografij na strani s podnapisi pa bom ohranil tako, da jih bom fotografiral. Da bodo fotografije posameznih listov med seboj konsistentne, bo zahtevalo kar nekaj dodatnega napora in časa.

Na prednji strani albuma je pritrjena značka.

Ulica ali dvorišče?

V Cerknici je več takih kotičkov, ko ne veš, ali gre za ulico, prehod ali za dvorišče. Nanje bolj poredko zaideva, morava res imeti kakšne nevsakdanje poti.

Prav tukaj je bila mala, prijazna pritlična hišica, v kateri sta živela Lojz in njegova vedno nasmejana žena Anica. Hišico sem vedno imel za primer, kako izgledajo majhne hišice v pravljicah.

Steklene plošče so poskenirane

Pa so poskenirane. Kar dolgo je trajalo, da sem zbral v enem kosu dovolj časa, da sem lahko  očistil, poskeniral in zaščitil nekaj deset steklenih plošč.

Steklenih fotografskih plošč ne poskeniram prav veliko. Toliko jih v skeniranje že dolgo nisem dobil. Tudi brez tega bi bilo zanimivo. Nekaj je bilo strtih, nekaj počenih, pri nekaterih pa je manjkala kar cela polovica plošče. Vse pa so bile strašansko zaprašene.

Negativi in plošče so mi zanimivi, ker s sedanjo tehnologijo lahko izdelamo fotografije, ki so bile zaradi slabe ekspozicije izgubljene. Tako za marsikatero fotografij lahko rečem, da sem prvi, ki jo je pogledal.

Tam nekje na sredi skeniranja sem se spomnil, da bolje, da kakšne plošče niti po nesreči ne izpustim. Če je ne bi poskeniral, je najbrž nikoli več ne bo nihče videl.

Stara škatlica

Spet je k meni prišla ena takšna majhna škatlica. Videti je že malo utrujena, kdo ve koliko časa je založena kje čakala.

Nihče ne ve, kaj je v njej. Počasi bom negativ za negativom jemal ven in jih očistil. Na vrhu so negativi na filmu, spodaj pa je videti skeklene plošče. Previdno se jih bom lotil, nekaj jih je že strtih. Bomo videli, kaj se bo prikazalo, ko bom negative poskeniral.