Barvito

Tak letni čas je, da je okoli hiše vse barvito. Tudi dve vrsti rastlinic nista enake barve, kaj šele drevesa in grmovje.

Pogled od doma

Imeli smo menda najtoplejši oktober. Sedaj je že november, dežuje in hladno je. Tudi napovedi ne obljubljajo nič lepega.

V tolažbo mi je pogled skozi okno dnevne sobe, ki je lep v vsakem vremenu. V mojem fotodnevniku se je nabralo kar nekaj podobnih posnetkov. Vsakič, ko jih pogledam, sem presenečen, kako različni so.

Vnukovo jabolko


Ko je bil moj vnuček star 100 dni,  mu je za darilo Janez posadil jablano. “Naj raste z njim”, je rekel.

Letos je ta jablana prvič cvetela. Spomladanska slana je bila neusmiljena, a vseeno je ostalo nekaj cvetov. Iz iz njih so zrasla majcena jabolčka. Kmalu so jih nekaj so pojedle košute, ko so se odebelili, pa še ptiči.

Ostal je en sam, pohitela sva in ga pojedla midva. Bil je tako lep, da sem ga kar fotografiral.

Figa na Peščenku

Nisem mogel verjeti svojim očem. Na Peščenku, le tri hiše stran od naju raste čisto pravo figovo drevo. Ni nekaj pritlikavega, kot bi pričakoval. Bujno raste in ima toliko plodov, da jih je nemogoče prešeti. Nekaj sva jih celo poskusila.

Žal naše podnebje ni ravno primerno. Zima jo prehiti in večina plodov menda ne dozori.

Vseeno, meni se je zdela prava atrakcija. Ali pa je to že znanilka podnebni sprememb. Še malo, pa bomo namesto ligustra v živi meji imeli banane.

Božin pridelek

Za hišo imava čisto majhen vrtiček, kjer je zemlje za en malo večji cvetlični lonec. Boza ima z njim veliko veselja, hkrati pa pridela zelenjavo, s katero se sladkava celo poletje. Eden od bolj cenjenih pridelkov je stročji fižol, ki ga imava oba zelo rada. Pridela ga toliko, da ga komaj sproti pojeva.

Po dolgem času je bil na fotoaparatu objektiv, ki ga uporabljam predvsem za portrete.