Zadnja najina cvetača

Pred dvema tednoma so košute na najinem vrtu pospravile ves pridelek. Ostali so le še storži brstičnega ohrovta. Po malem so jih košute kar še hodile glodat skoraj vsako noč. Boži je bilo dovolj, da je vsako jutro vse pohojeno, pa je z vrta počistila prav vse ostanke in posejala motovilec. Zaman, kar še naprej tacajo po posejanem motovilcu, kot bi iskale, kam so tisti storži izginili.

Na sliki je zadnja cvetača z najinega vrta, ki jo je Boža rešila pred košutami. Pripravila jo je za kosilo, ki je bilo vse prej kot vegetariansko.

Sardela

Danes bodo za kosilo spet ribe. Prav veselim se.

Ste spoznali tole ribico? Če jo takole pogledam od spredaj, mi je neznana. Komaj, da ugotovim, da gre za ribo.

Prav tako se je čudil prodajalec v potujoči ribarnici, ko sem mu rekel, naj jo pogled naravnost v oči. Kar nekaj trenutkov jo je opazoval in priznal, da je tako ni še nikoli pogledal.

 

Ribon od spredaj

RIbon je že bil pred objektivom. Tokrat je čisto od spredaj,

Bisernik ali bela pamela

Prijatelj me je opozoril na ta grmiček. Saj sem ga že videl, ampak kakšne pozornosti mu pa nisem posvečal. Pozanimal sem se na spletu in ugotovil, da je doma v Severni Ameriki. Imenujejo ga Snowberry. Pri nas ga uporabljamo kot okrasni grm, je pa že na seznamu invazivnih rastlin.

Vejica mi je bila zanimiva, ker so na njej hkrati plodovi in cvetovi. Ko sem ga proti večeru želel fotografirati, skozi okna v dnevni sobi ni bilo več dovolj svetlobe. Sem pa zato po dolgem času spetu uporabil svetlobo fleša in zlat odbojnik.

Muškatna hobotnica

Že kar nekaj časa fotografiram “portrete” rib in ostalih artiklov petkove potujoče ribarnice. Ribe poskušam fotografirati čisto od spredaj, saj sem ugotovil, da si jih tako nikoli ne ogledamo.

Podobno sem poskusil tudi z muškatno  hobotnico, nastal je spodnji posnetek. Ampak z njim nisem zadovoljen.Sprijaznil sem se, da  “portreta” hobotnice pač ne znam narediti.

Košute na obisku

Ponoči so nama košute pobrale še zadnji pridelek z najinega vrtička. Vrt so nama pravzaprav opustošile. Očitno so v soseščini že vse pojedle, pa je prišel na vrsto najin vrt, na katerega je za košute nekoliko ožji dostop.

Prehitele so naju za kakšnih 12 ur. Za kosilo sva imela predvideno cvetačo z vrta, pojedle pa so jo košute že za zajtrk.

 

Ribja plavut

Ideje za petkove portrete rib so se posušile. Ni jih. Sem pa zato slikal plavutke.

Presenetilo me je, da ima vsaka vrsta rib drugačne plavuti.  Z malo opazovanja bi lahko določil vrsto ribe že po plavutki.

Kozica

Že kar dolgo ob petkih pokažem kakšen portret ribe. Poskušam jih fotografirati od spredaj, od tam jih ne vidimo prav pogosto. Nekatere ribe so v pogledu od spredaj čisto neprepoznavne.

Tokrat to ni šlo. Ugotovil sem celo, da primernega portreta kozice naravnost od spredaj sploh ni mogoče narediti. Torej moram biti zadovoljen s portretom iz profila.

Za fotografiranje sem uporabil predkuhano. Surove so bolj dolgočasne barve.

Portret ciplja

Za portrete rib, ki sem jih tu objavil, največkrat slišim, da so grde. Tudi ta cipelj ni lep. Težave sem imel pri fotografiranju, saj če sem ga slikal od spredaj, je imel usta višje od oči. Takega bitja še nisem videl.

Ampak, dober je pa bil!

Nedelja brez kolesarjenja

Vreme je idealno, midva pa sva včeraj, v nedeljo, ostala doma. Pletenica za zadnji menjalnik na mojem kolesu je dotrajala. Še dobro, da sem se v soboto sploh pripeljal domov. Menjalnik v željeni prestavi držiti samo še dve žički.

Neprijetno je že, če samo pomislim, da bi zadnji menjalnik odpovedal kje daleč od doma.