Ko sem pregledoval ta Fotdnevnik, sem ugotovil, da sem fotografije ješprenja že večkrat objavil. Tako rada ga imava, da sva ga prav vsakič vesela, včasih ga celo fotografiram.
Tokrat ga je Boža skuhala z zelenjavo, ki najbrž ne sodi v tradicionalen ješprenj. Pač, to je bilo pri roki. Tudi ta ješprenj je bil odličen in komaj čakam (najbrž bom dolgo čakal), da pride spet na vrsto.
Na vratih drvarnice je ob primerni temperaturi in vlagi zraka nastal takšen vzorček. Posamezna “smrekica” je bila velika 1-2 cm.
Na strani Stareslike objavljamo tudi predmete, ki so iz “starih časov”. Sodelavka je napisala prispevek o svojih punčkah, pa jih je bilo potrebno fotografirati.
Kako pokazati, kako majhna je bila punčka, ki je naredila toliko veselja? Včasih sem za merilo na fotografijo postavil škatlico vžigalic. Včasih so bile vse enako velike, še v kitajski trgovini so imeli enake. Tudi v Vietnamu so bile takšne kot pri nas. Danes so na voljo v vseh velikostih. Tako niso več primerne za takšne namene.
Iščem nov predmet, ki bi bil dovolj univerzalen, da bi bil lahko na fotografije za merilo za velikost.
Morsko žabo vedno pečeva v pečici. Že dolgo je, kar sva poskusila tudi na žaru, pa se ni obneslo.
Je pa res, da se v pečici pri morski žabi koža tako skrči, da je ni več videti. Tako postane riba še grša. Odlična je! Tudi zato, ker je njeno meso za ribo nenavadno kompaktno in elastično.
Včasih sva govedino s porom naredila večkrat. Sedaj nekako ne pride na vrsto. Je pa zato bolj okusna, ker že dolgo ni bila na jedilniku.
Najbrž je to najbolj enostavna jed, ki jo pripravljava doma. Ko imam vse narezano, je jed kuhana v štirih minutah.
Iz kleti včasih prinesem tudi kakšno steklenico, za katero si niti približno ne predstavljam, kakšno vsebino ima. Tako je bilo tudi tokrat. Bel portovec? To verjetno ni možno?
Je, je, pa še kako. Na internetu je vse, tam so odgovori za vsa vprašanja. Na takšna o vinu lahko celo verjamem.
Za domačo nalogo pri tečaju Fotopraktikum imamo ta teden za fotografirati drobnen predmet doma.
Pri nama sva spet začela uporabljati vlažilnik zraka, ki hkrati rahlo odišavi zrak. Zelo lepo je oblikovan, pa sem ga izbral za predmet fotografiranja.
. . .
Izkazalo se je, da sodobni piezoelektrični vlažilniki ne izdelajo tako lepih meglic, kot sem jih fotografiral pred leti s pomočjo dišečih paličic. Meglica izhaja s preveliko hitrostjo in se potem prehitro zmeša. Tako ni nežnih krivulj in zaobljenosti, ki so značilne za rahle meglice ali dim.
Zadnje dni smo vsi imeli opraviti z novoletnimi čestitkami. Ne vem, zakaj je na njih največkrat zasnežena pokrajina, snežinke… Letos je toplo in sončno. Takšni novoletni prazniki so mi všeč!
V letu, ki prihaja, vam želim, da bi se vse okrog vas, pa tudi v vesolju, uredilo tako, da bi lahko bili mirni, zadovoljni in brez skrbi.
Odpiranje daril je resno opravilo. Prav za vsako darilo sta se vnučka zresnila, umirila in se mu posvetila z največjo pozornostjo.
Konec leta so se dobri možje prav nagnetli. Lepše bi bilo, če bi se razporedili čez leto bolj enakomerno.
Fotodnevnik - ena na dan 