Mazuran’s

Za takšno steklenico ni prav veliko primernih priložnosti. Ime Mazuran’s je zame povezano z lepimi spomini.

Odsevi

Ne vem kaj mi je bilo, fotoaparat na telefonu sem zvečer v trdi temi nameril skozi okno in prišlo je do dvojnih, trojnih odsevov. Sploh ne morem razložiti, kako je slika zmešana, saj še meni ni čisto jasno, kako se je moglo to zgoditi. Če ne bi sam napravil fotografije, bi nikoli ne verjel, da je to pri nas doma.

Desna stena je odsev v steklu, skozi katerega sem slikal. Levi stebri so pravi in niso odsev, naravnost je miza na terasi. Miza na levi z računalnikom pa sploh ne razumem, kako se lahko vidi. Izgleda, kot bi bila zunaj na terasi.

Klešče

Morska bogomoljka ni ravno vsak dan na mizi. Zato sem na njej opazil veliko podrobnosti, ki so me čudile.

Takšen izrastek ima tam, kjer bi pričakoval klešče. Takšno obliko ima, da jo je z besedami nemogoče opisati. Morda pa so res klešče.

Kidamo, kidamo

Včeraj je ves dan snežilo, zato je dan minil v znamenju kidanja snega. Kupi okrog hiše so kar visoki.

Vsakič, ko so plužili ulico, so nama na dvorišče porinili velik kup zbitega snega. Pa nič zato. Rada sva zunaj, še posebno, ko tako lelpo sneži.

Totan

No, kako naj napravim portret takega bitja? Saj ne vem niti, kje se glava začne in kje konča. So lovke del glave? Nič, slikal sem oko, to je zagotovo na glavi. Portret naravnost od spredaj pa mi tako ta teden ni uspel.

Nisem vedel, da obstaja žival s takšnim imenom. Totan je neke vrste ligenj. Pravzaprav menda sploh ne spada med lignje, čeprav je le teh ogromno vrst.

Totan se od lignja razlikuje, vsaj koliko sem sam ugotovil, v razmerjju med glavo z lovkami in trupom. Totan ima daljšo glavo, ligenj pa trup. Matic iz potujoče ribarnice pravi, da je tudi pigment drugačen. Tudi ko je kuhan, je bolj čvrst od lignja. Meni je tako, kot vse stvari, ki jih pripelje Matic, strašansko všeč.

Kovač

Evo, še en dokaz, da ribe s pogledom od spredaj ne moremo prepoznati. Kovač ali sanpiero je nekaj posebnega in jo z boka takoj prepoznamo, saj ni podobna nobeni drugi ribi. Težko ugotovimo celo, da gre za ribo.

Je ena od najboljših. Matic pa jo marsikateri petek pripelje v potujoči ribarnici. Včasih me premami kaj drugega, nikoli pa mi še ni bilo žal, da sem pri njem kaj kupil.

Da boste videli, da ribo z drugačnim pogledom poznate, še slika glave iz profila.

Levi’s

Tudi od najljubših kavbojk sem se moral posloviti. Pač, ne da se jih več krpati in s tem je prenehala njihova uporabnost. Ne da se jih več nostiti.

Ampak s tem zadeva ni zaključena. Sedaj moram do novih. Meni to ni enostavno.

Morska bogomoljka

Tako izgleda morska bogomoljka od spredaj. 

Precej velika je, Ti dve sta bili dolgi kakšnih 25 centimetrov. Polomil sem ga, ker sem ju za fotografiranje postavil na zelo velik krožnik. Tako si je težko predstavljati, kako je velika. 

Matic ima v svoji potujoči ribarnici veliko zanimivih stvari. izgleda, da me bo vsake toliko še vedno presenečal.

Kilska lastovka

Tale lastovka iz Maticeve potujoče ribarnice je bila tolikšna, da je bil tudi najin največji servirni krožnik premajhen.

Vtis imam, da njene oči izgledajo nekako neumno.

Spekla sva jo v pečici in zagotovo sodi med najboljše.

Luknja v oblakih

Zgodaj zjutraj, v oblačnem vremenu je bilo še skoraj čisto temno. Z vnučkom sva bila v dnevni sobi, ostali so še spali. Nenadoma je začel kričati in s prstom kazati skozi okno. Na Drvošec se je skozi luknjo v oblakih prebil sončni žarek. Vnučka nisem mogel ustaviti, Prizor mu je bil tako nenavaden, da je zbudil celo hišo.

Minecraft

Vnuček je za novoletno darilo dobil Lego kocke Minecraft. Pri sedmih letih je sposoben samostojno spremljati navodila v obliki kar zajetne knjižice.

Minecraft je računalniška igrica, za katero sem, o groza, slišal prvič. V bistvu nima konca in je v tem smislu neomejena. V polurnem brskanju po spletu in po poskusu instalacije moram priznati, da si še vedno ne znam čisto dobro predstavljati, za kaj gre. Ugotovil pa sem, da je strašansko razširjena in da vsi vedo, kaj je to.

Ker z igrico ni nič narobe, je vzrok, da je zame prezahtevna, očitno pri meni. Ojoj, česa takšnega že dolgo nisem občutil.

Smo že v novem letu

Evo, smo že v novem letu, pa še nedelja je, najlepši dan v tednu. Še je čas, da vam zaželim srečo in da bi bilo vse tako, da bi bili zadovoljni!

Hvala za vse obiske strani in komentarje v preteklem letu.

Novo

Matic v potujoči ribarnici prodaja tudi takšne pošasti.

Prvič sem kupil morsko bogomoljko. Za petkov portret sem jo slikal od zadaj. Glavo ima na drugi strani, kar sem ugotovil šele sredi fotografiranja. Zapeljali sta me ti dve pegi na zadku, ki sem ju zamenjal za oči.

Še en medvedek

Le kdo bi vedel, koliko medvedkov je pri nas doma. Ta pride na vrsto enkrat na leto, ko za novo leto krasimo bor.

Majhne roke – majhna kamera

Za majhne roke mora biti tudi fotoaparat primerno lahek in majhen.

Medvedek

Takole izgleda posnetek narejen z otroškim fotoaparatom.

Gofov rep

Tudi gof ima fotogeničen rep.

En face portrete rib slikam že dolgo. Potrdila se mi je predpostavka, da rib nikoli ne gledam naravnost od spredaj, zato jih zato nikakor ne prepoznam. En face portret ribe velikokrat izgleda grozljivo ali vsaj grdo.

Zadnje čase sem začel gledati repe rib, ki pa so mi prav očarljivi.

Kar naprej je noč

Smo v delu leta, ko dneva skroraj ni več, ves dan je samo noč.

Pri nama sta vnučka in trudimo se, da kar največ časa preživimo zunaj. Ne gre drugače, vsaj en sprehod, recimo pot v trgovino, smo prisiljeni opraviti ponočil.

. . .

Davno nazaj sem se ob takšnih priložnostih potrudil, stekel naprej in fotografiral osebe od spredaj. Tega ne počnem več, sedaj fotoaparat potegmem iz žepa šele, ko vidim primeren prizor. Tako sem prisiljen, da vedno bolj toleriram in uporabljam fotografiranje v hrbet.

Konec ljubezni

Te čevlje sem imel dolgo in z leti sem bil nanje vedno bolj navezan. Kot nalašč so bili za potepanje po gozdovih okrog najinega doma. Leta in leta sta mi ščitila noge in težko bi našel kakšno besedo zamere.

Letos pa me nista več branila pred vlago. Občasno se mi je celo zazdelo, da sta z razpokami v pregibih mokroto zajemala, namesto da bi me ščitila. Pa tudi podplat je ob zadnjih zmrzalih pokazal, da je zlizan.

Vseeno sem se od njih težko ločil. Nekoliko je pomagal sklep, da jih bom ob slovesu še fotografiral.

Čudo

Tale roža je eno čudo, vsaj meni se zdi takšna.

Boža jih je imela zunaj od pomladi. Ko se je ohladilo, jih je umaknila v klet. Nekatere vejice so bile predolge, zato jih je porezala in vtaknila v vazo.

Nato pa se je začelo. Te vejice so začele cveteti. Cvetki so manjši od centimetra, sestavljeni pa so samo iz treh listkov. Sedajle se ne morem spomniti nobene druge rože, ki bi imela cvet sestavljen samo iz treh listov.

Vsako jutro zacvetijo novi cvetki, čez dan so odprti, zvečer pa se stisnejo in najbrž odmrejo. Naslednje jutro pa spet od začetka.