Takole je bilo v Rešetu. Prav prijelo me je, da bi se tudi jaz martinčkal. Sonce je grelo, kot da za jutri ne bi bilo napovedano sneženje. Napovedujejo do 25 cm snega.
Moja izkušnja je, da so vremenske napovedi v glavnem precej pesimistične. Velikokrat se mi je izkazalo, da ni bilo tako hudo, kot so napovedovali.
Najbrž se je začela zima. Nisem pričakoval, da se bo tako ohladilo. Zjutraj je snežilo tudi pri nama. Ko so se okrog 8h začasno oblaki dvignili, je bila na Javornikih narisana čista črta, zgoraj je bil sneg, spodaj pa brez.
Fotografiral sem, ko sva se proti poldnevu odpravila v Rešeto. Na Javornikih je bilo sneg samo še slutiti.
Še kot otrok sem občudoval takšne koščke, ki ležijo povsod po jezeru. To so odmrla stebla trščice (tršca), ki jih voda raznosi povsod, do kamor seže. Ti so tu v Vodonosu že dolgo, da so tako na drobno razlomljeni.
Lahki so, zlahka jih je zviti ali prelomiti, hkrati pa so po dolžini neverjetno trdni. Sestavljeni so iz samih cevčic, da lahko plavajo, hkrati pa se zlepa ne premočijo, da bi potonili.
Na tem mestu gledam to zanimivo rastlinico že vsaj sedmo leto.
Tako je na jezeru, ko na turoben dan žarek sonca posije skozi luknjo v oblakih.
Sredi dneva, sredi tedna, sredi novembra, Zadnji kraj. Bolj mirno ne more biti.
Že kar nekaj let novembra nisva več kolesarila. Za naju je bilo preveč mraz. Letos pa sredi novembra v lepem vremenu lahko kroživa po jezeru.
Sončno je, toplo in suho. Za naju so nepričakovano dobre razmere. Poleg tega sta bili kolesi ta teden na servisu. Zato je očitna razlika, kako vrtiva pedala.
Pa še most v Vratih pod Otokom je za kolesarje odprt.
Zdi se mi, da je letos listje odpadlo z drevja v nenavadno kratkem času. Le nekaj dni je bilo rumeno, rdeče, potem pa je v nekaj dneh bilo na tleh. Tako se mi zdi, da je trajala barvita jesen le nekaj dni. Boža pravi, da je to verjetno posledica poletne suše, saj več mesecev ni bilo niti kaplje dežja.
Toplo je. Letos sva že kolesarila v toplih oblačilih. Na kolesu zazebe še prej. Včerajšnja nedelja je bila topla, da nisva mogla verjeti. Zadnje dni v oktobru še zagotovo nisva kolesarila s kratkimi rokavi.
Najraje kolesarim po gozdu. Tam sva sama, nikjer ne moreva biti v naravi tako, kot na kolesu.
Letos sva se veliko vozila po poteh okrog jezera. Nisva se naveličala, vsakič je kaj novega.
Prvo serijo fotografij mejnikov na jezeru sem napravil pred 10 leti. V tem času se je najbrž nekoliko spremenila tehnologija košenja.
Letos so bili mejniki na jezeru precej višji, velikokrat pa so “okranclani” še s kakšno vrečko ali čem podobnim, da so bili bolj vidni.
Fotodnevnik - ena na dan 