Božin pridelek

Za hišo imava čisto majhen vrtiček, kjer je zemlje za en malo večji cvetlični lonec. Boza ima z njim veliko veselja, hkrati pa pridela zelenjavo, s katero se sladkava celo poletje. Eden od bolj cenjenih pridelkov je stročji fižol, ki ga imava oba zelo rada. Pridela ga toliko, da ga komaj sproti pojeva.

Po dolgem času je bil na fotoaparatu objektiv, ki ga uporabljam predvsem za portrete.

 

Divjak

Odsotna sva bila osem dni. Ko sva se vrnila, sva doma najprej zagledala divjak na vrbi, ki raste na vrtu.

Takole je gledal veja ven iz krošnje. Vrba je cepljena, da ima svetle lističe, ta veja pa je pognala iz debla pod mestom cepljenja. Zato ima drugačne liste.

Iz krošnje je divjak segal en meter daleč. To sem izmeril z metrom. Najbrž je bil viden že ko sva odhajala od doma, vseeno pa takrat  ni mogel biti daljši od kakšnih 20 cm. To pomeni, da je v osmih dneh zrastel približno 10 centimetrov na dan. Saj ne morem verjeti.

Boža ga je odstranila. Skupaj s tistem delom, ki je bil skrit v krošnji, je bil takole velik: