Zadnja najina cvetača

Pred dvema tednoma so košute na najinem vrtu pospravile ves pridelek. Ostali so le še storži brstičnega ohrovta. Po malem so jih košute kar še hodile glodat skoraj vsako noč. Boži je bilo dovolj, da je vsako jutro vse pohojeno, pa je z vrta počistila prav vse ostanke in posejala motovilec. Zaman, kar še naprej tacajo po posejanem motovilcu, kot bi iskale, kam so tisti storži izginili.

Na sliki je zadnja cvetača z najinega vrta, ki jo je Boža rešila pred košutami. Pripravila jo je za kosilo, ki je bilo vse prej kot vegetariansko.

Sardela

Danes bodo za kosilo spet ribe. Prav veselim se.

Ste spoznali tole ribico? Če jo takole pogledam od spredaj, mi je neznana. Komaj, da ugotovim, da gre za ribo.

Prav tako se je čudil prodajalec v potujoči ribarnici, ko sem mu rekel, naj jo pogled naravnost v oči. Kar nekaj trenutkov jo je opazoval in priznal, da je tako ni še nikoli pogledal.

 

Neverjetne krivine

Med zadnjim sprehodom po Ljubljani sem postal pozoren na ta in podobna kovana vrata. Ne vem, če je samo z mano tako. Ti ornametni se mi zdijo lepi in hkrati tako nenavadni, da si jih ne morem zapomniti. Lahko bi jih gledal zelo dolgo, pa jih iz spomina nikakor ne bi mogel narisati.  Za  moje  možgane  so  preveč  zapleteni.  Ampak,  nekdo  si  jih  je  celo  izmislil.

Reža v oblakih

Zadnji dnevi so oblačni. Proti večeru sva šla peš v Dolenje Jezero in še naprej v Rešeto. Odkar lahko greva lahko tja ob kolesarski stezi, sva bila tam že večkrat.

Sonce je skozi režo posijalo na vznožje Slivnice. Potem pa je ta trak svetlobe počasi potoval proti vrhu. Neverjetno!

Plodovi vrtnic

Veliko večino vsakodnevnih opravkov narediva kar peš. Le kadar je tovor prevelik, takrat se raje peljeva z avtomobilom.

Tako greva vsak dan mimo gred in vrtov hiš, ki so ob najini poti do trgovin, knjižnice, kavarnice, pokopališča. Pogosto na teh vrtovih rastejo vrtnice, največkrat so tik ob ograji. Sedaj je čas, ko so vrtnice že naredile plodove, ti plodovi pa so se tudi  brez slane že zmehčali.

Te plodove obožujem, okus je enkraten. Še najbolj spominja na koncentrirano šipkovo marmelado. Najbrž mi lastniki vrtov ne zamerijo, da si jih mimogrede postrežem po celo pest.

Nisem še ugotovil, če se plodovom gojenih vrtnic lahko reče šipek. Ali pa je šipek le divja vrtnica in njeni plodovi? Kaj pa če tudi rastlini vrtnica lahko rečemo šipek. Ali kdo ve? V spominu imam, da je domače ime za šipek srboritka.