Pri Mileni je na vrtu več dreves cibor. Letos so polne in nekatere so že dovolj zrele, da sem se jih najedel.
Nisem pa vedel, da je cibora lahko tudi čisto zaresno drevo. Niti slive še nisem videl tako debele in stare, kaj šele cibore.
Na enem izmed dveh agapantusev, ki sta na terasi, je Boža naštela kar 19 popkov, iz katerih se bodo razvili cvetovi.
Te neverjetne rožice imajo pri nama posebno mesto. Tudi s pomočjo tega dnevnika sva se spomnila, kako lepo nama krasijo vrt.
V drugem loncu je manj popkov, nekateri pa so se že razprli.
Ne more biti prijetno, ko se ti takšna, več kot deset nadstropna gora zaparkira tik ob hiši. Pravijo, da se zaradi vedno delujočih motorjev ni mogoče pogovarjati, gledati televizije, niti telefonirati.
Takole sredi Londona po Themzi pripluje potujoči hotel z več kot 2000 potniki in se ustavi za nekaj dni. Potniki se po Londonu še nekako razlezejo in na srečo niti niso tako opazni. Za okoliške prebivalce pa je menda neznosno.
Spet me je zamikalo, da brskam po starih filmih. Presenečen sem ugotovil, da imam vse diapozitive že v digitalni obliki, negativi pa so še vsi neposkenirani.
Pa sem se lotil. To je prvi film, ki sem ga po dolgem času poskeniral. Presenetilo me je, kako dobro sem lahko iz barvnega negativa restavriral barve. Pri nekem drugem filmu, ki pa je bil štirideset let hranjen drugače, pa sem lahko napravil le črnobele fotografije.
Prejšnji konec tedna smo se dobii na 10. pikniku skupine Stareslike. Na spletni strani Stareslike že deseto leto vsak dan objavimo vsaj eno staro fotografijo, ki jo opremimo s podatki in še raje z zgodbo. Na spletni strani je do sedaj sodelovalo že 74 piscev, skupaj pa smo do danes objavili 3773 prispevkov.
Sodelavci se dobimo le dvakrat na leto, pa so bili zato tudi tokrat pogovori tako živi, da mi ni uspelo narediti skupinske fotografije.
