Odsevi

Ne vem kaj mi je bilo, fotoaparat na telefonu sem zvečer v trdi temi nameril skozi okno in prišlo je do dvojnih, trojnih odsevov. Sploh ne morem razložiti, kako je slika zmešana, saj še meni ni čisto jasno, kako se je moglo to zgoditi. Če ne bi sam napravil fotografije, bi nikoli ne verjel, da je to pri nas doma.

Desna stena je odsev v steklu, skozi katerega sem slikal. Levi stebri so pravi in niso odsev, naravnost je miza na terasi. Miza na levi z računalnikom pa sploh ne razumem, kako se lahko vidi. Izgleda, kot bi bila zunaj na terasi.

Nočni sprehodi

Dnevi so še vedno kratki, čeprav se že pozna, da se noč krajša. Tako greva velikokrat na sprehod, ko je že čisto temno.

Še posebej sedaj, ko povsod leži sneg in so pločniki zaledeneli, je najbolj enostavno, da se sprehodiva po pešpoti proti Dolenjemu jezeru. Vedno je dobro očiščena snega in posuta s soljo. Tako se ne bojiva, da bi spodrsnila, pa tudi če je že nekaj korakov od kraja posnetka prava tema.

Klešče

Morska bogomoljka ni ravno vsak dan na mizi. Zato sem na njej opazil veliko podrobnosti, ki so me čudile.

Takšen izrastek ima tam, kjer bi pričakoval klešče. Takšno obliko ima, da jo je z besedami nemogoče opisati. Morda pa so res klešče.

Sneg se topi

Včeraj je bilo snega do kolen, do danes pa se je sesedel in deloma tudi stopil. Vse to, seveda s pomočjo strojev za pluženje, je ob pločniku povzročilo takšne okrasne skulpture z vodoravnimi žlebovi. Če bi bile čisto bele, bi bile še lepše.

Atelje Pelikan

Tečajniki tečaja Fotopraktikum smo si ogledali fotografski atelje Pelikan v Celju. Lepo so nas sprejeli in se nam posvetili, da nam je bilo vsem prijetno.

Kidamo, kidamo

Včeraj je ves dan snežilo, zato je dan minil v znamenju kidanja snega. Kupi okrog hiše so kar visoki.

Vsakič, ko so plužili ulico, so nama na dvorišče porinili velik kup zbitega snega. Pa nič zato. Rada sva zunaj, še posebno, ko tako lelpo sneži.

Še enkrat Tromostovje

Večkrat se sam s sabo igram igrice, da poiščem nenavaden prizor. Bolj kot je čuden in nepričakovan, bolj me razveseli.

Prizor bi moral še izboljšati in izčistiti. Pa nisem imel potrpljenja, preveč je bilo mraz. Mogoče bo lepša prilika kdaj drugič.

Tromostovje

Uživam, ko na znanih poteh in krajih najdem prizore, ki so čisto drugačni od tistih, ki se nam vrtijo v spominih. Tromostovje je lahko tudi takšno.

Sprehod po Ljubljani

Še vedno sem obseden od fotografiranja s tal. Tudi turistične znamenitosti tako lahko izgledajo drugače.

Totan

No, kako naj napravim portret takega bitja? Saj ne vem niti, kje se glava začne in kje konča. So lovke del glave? Nič, slikal sem oko, to je zagotovo na glavi. Portret naravnost od spredaj pa mi tako ta teden ni uspel.

Nisem vedel, da obstaja žival s takšnim imenom. Totan je neke vrste ligenj. Pravzaprav menda sploh ne spada med lignje, čeprav je le teh ogromno vrst.

Totan se od lignja razlikuje, vsaj koliko sem sam ugotovil, v razmerjju med glavo z lovkami in trupom. Totan ima daljšo glavo, ligenj pa trup. Matic iz potujoče ribarnice pravi, da je tudi pigment drugačen. Tudi ko je kuhan, je bolj čvrst od lignja. Meni je tako, kot vse stvari, ki jih pripelje Matic, strašansko všeč.

Sneg v Ljubljani

Seveda je snežilo tudi v Ljubljani. Ulice in pločnike so očistili, da sem kar gledal. V pomoč je bilo toplo vreme.

Kljub temu, če imam kaj v slabem spominu, sta to sneg in plundra v Ljubljani.

Nočni sprehod s telefonom

Kamere na telefonu mi čez dani ni uspelo preizkusiti. Šele pozno zvečer, ko sva šla v dežju in plundri na sprehod, sem napravil prve posnetke.

Opazil sem, da mimovozeči avtomobii v trdi temi cerkvico nekoliko osvetlijo. Na srečo je bilo prometa dovolj, da mi ni bilo treba prav dolgo čakati. Telefon se je odlično odrezal.

Telefon ponoči

Poskusil sem, kako novi telefon slika ponoči. Stari je v temi čisto odpovedal. Čas osvetlitve mi je tokrat kazal desetinko sekunde, zato sem bil prepričan, da bo slika neostra, stresena.

Računalnik v telefonu je od hudiča. Da mi je fotografija sprejemljiva, sem jo moral malo “pokvariti” – zmanjšal sem kontrast, ostrino, osvetlitev, barvitost, čistost. Da je bolj podobna tisti iz fotoaparata, sem dodal še šum.

Odsev

Z dežnikom sva šla peš do jezera. Vreme je bilo tako žalostno, da so se vsi lepi motivi poskrili.

Dobrodošlica

Začne se kakšen kilometer pred Brezjami. Vse do Brezij so palice, ki označujejo cesto, opremljene s takšnimi simpatičnimi modrimi pentljami.

Ob nenavadnih pojavih pogosto ugibam, kaj bi lahko bil vzrok za takšno stanje. Uganka ni pretežka. Nekdo je na ta način najbrž izkazal dobrodošlico malčku in mamici.

Še enkrat s tal

Pri fotografiranju, ko sem fotoaparat spustil do tal, sem prav užival. Slikal sem vse: avtomobile, mimoidoče, spomenike, stavbe, golobe. Nisem se mogel ustaviti, tako mi je bilo všeč.

Kovač

Evo, še en dokaz, da ribe s pogledom od spredaj ne moremo prepoznati. Kovač ali sanpiero je nekaj posebnega in jo z boka takoj prepoznamo, saj ni podobna nobeni drugi ribi. Težko ugotovimo celo, da gre za ribo.

Je ena od najboljših. Matic pa jo marsikateri petek pripelje v potujoči ribarnici. Včasih me premami kaj drugega, nikoli pa mi še ni bilo žal, da sem pri njem kaj kupil.

Da boste videli, da ribo z drugačnim pogledom poznate, še slika glave iz profila.

S tal

Imel sem dve uri časa za pohajkovanje po Ljubljani. Domislil sem se, da bi lahko napravil kakšno nenavadno fotografijo. Po kratkem razmišljanju sem sklenil, da bom naslednji dve uri fotografiral samo tako, da bo fotoaparat na tleh.

Poravnano ribje oko

Tudi v mokrem in meglenem vremenu greva na čaj v Rešeto k Maji. Le če dežuje, tega izleta ne moreva opraviti.

. . .

Fotoaprat je vedno z menoj. Tokrat je bil na njem fisheye objektiv. Fotografiji sem popačenje popravil kasneje na računalniku. Tako lahko ta objektiv uporabljam tudi kot extremni širokokotnik.

Nov smeško

Vsake toliko sem prav očaran, ko vidim, koliko različnih smeškotov je na voljo za popestritev SMS sporočil. Večkrat pomislim, da se je nemogoče spomniti kakšnega novega.

Ko pa sem bil nazadnje v Ljubljani, sem na steni opazil tega.