Doma sva, polna vtisov zadnjega potovanja, s katerega sva se pravkar vrnila.
Kot da doma ni bilo dovolj vroče, smo se podali v “tople kraje”. Prva dva dneva smo preživeli v Dalmaciji, v Trogiru. Vroče je bilo celo za domačine. Povedali so, da je bilo do pred kratkim hladno in deževno in da spremembo težko prenašajo.
Pred spanjem se je najbolj prilegel sprehod po “rivi”.
Pred dobrim tednom se nas je nekaj sorodnikov podalo na pot. Vseh šest se nas je naložilo v naš 23 let star avtomobil in se odpeljali na izlet. Ko je toliko ljudi skupaj v enem avtomobilu, je pogovor vedno zanimiv in zabaven.
Kot nalašč je bilo ves teden vroče. Prav vsak dan smo imeli nad 30 stopinj. Takole smo se umaknili v senco v Solinu v bližini Splita.
Za darilo mi je Inge pripravila mandalo. Do sedaj nisem o tem vedel ničesar, sedaj pa sem v to vsaj pokukal.
Jeseni bo na tečaju fotopraktikum ena od prvih tem, kako fotografirati in obdelati takšne izdelke, kot so mandala, plakat, risba, dokument in podobno.
Na zadnjem srečanju tečajnikov Fotopraktikum ni bilo diplom. Dobil pa sem zelo lepo in domiselno čestitko, ki je še kako primerna za foto tečaj.
Risba je izdelana iz drobnih, barvnih nitk, ki povezujejo napikane luknjice v papirju. Enkrat si bom moral ogledati, kako to gre.
. . .
Upam, da mi je uspelo s fotografijo in osvetlitvijo pokazati, kako potekajo nitke.
Na našem vrtu je vse polno nenavadnih divjih jagod. V zvezi z njimi je več stvari čudnih in nerazumljivih.
– te jagode so že dozorele, navadne divje jagode v bližini njih šele cvetijo,
– zelo goste so, divje jagode niso nikoli tako polne,
– debelejše so od divjih jagod,
– tam kjer rastejo, jagod nismo nikoli sadili.
Edina razlaga mi je, da so divje jagode podivjale ali pa da so se domače jagode spremenile v divje. No pa tudi ta razlaga ne pojasni vseh nenavadnosti.
Pa saj je vseeno. Matija jih je na hitro nabral kar veliko posodico, da smo se lahko vsi štirje posladkali.
Iz naše dnevne sobe je tak pogled na jezero. Sedaj je poln vode in zato še lepši.
Pikica v sredini fotografije je bogec, ki je bil postavljeno ob lipci. Lipco je nadomestila mlada lipa, bogec pa je ostal.
Pregledoval sem satrejše posnetke. Ta pogled se skozi leta in letne čase bolj spreminja, kot bi pričakoval.
Na letošnjem Kolesarjenju po Menišiji sem napravil kar precej fotografij.
Janez želi to kolesarjenje približati šolskim otrokom oziroma ga spremeniti tako, da se ga bodo tudi otroci udeležili z veseljem. V ta namen sem natisnil nekaj fotografij letošnjih kolesarjev, ki so še šolarji.
Presenečen sem bil. Vajeni smo fotografij na zaslonu, na fotografije na papirju pa smo že pozabili. Občutek je čisto drugačen, veliko lepši, če dobro natisnjeno in lepo fotografijo držim v rokah.
Tečajniki tečaja Fotopraktikum smo zaključili šolsko leto. Tudi iz fotografije se da sklepati, da nam je skupaj prijetno in da se bomo še družli.
Ja, to je bil zaključek 7. letnika. Večina tečajnikov nas je v tečaju že od začetka.
