Zvečer na sprehodu

Že skoraj tema je bila, ko sva šla na sprehod. Česa drugega, razen gledanja v zaslon, v Nevegalu zvečer itak ni možno.

Takole so izgledali macesni na robu.

Nočni prizori

Dva sprehoda dnevno težko opraviva po svetlu. Ponavadi je ob času, ko se odpraviva na drugi sprehod, že noč. Že res, da je ena od težav upokojencev, da nimajo časa. Ampak dan je tako kratek!

Tudi na večerni sprehod včasih seboj vzamem fotoaparat.

Ovire za golobe

Ko sem še živel v Ljubljani, se ne spomnim, da bi kje videl takšne ovire proti golobom. Verjamem, da so marsikje nepogrešljive. Na nekaterih mestih pa so načičkane tako na gosto, da je že kar malce grozljivo.

Dvojna ekspozicija

Na enem od sprehodov po Ljubljani sem se poigral z dvojno ekspozicijo v fotoaparatu. Doma, na velikem zaslonu sem ugotovil, da je nekaj fotografij kar zanimivih.

Dokler smo fotografirali s filmom, je bila dvojni posnetek napaka. Sedaj pa ima vedno več fotoaparatov to vgrajeno kot dodatno možnost.

Seveda je rezultat neprimerno bolj predvidljiv, če dvojni posnetek namesto s fotoaparatom naredimo v Photoshopu. Ampak negotovost, kaj bo nastalo, ima tudi svoj čar.

Neturističen prizor

Na zadnjem potepanju po Ljubljani sem spet napravil nekaj fotografij, ki niso ravno turistične. Takšnih prizorov običajen turist  verjetno ne fotografira.

Odsev v steklu

Odsev v steklu je bil tako oster, da se mu nisem mogel upreti. Pripravljal sem se za avtoportret, ko je mimo pripeljal kolesar. Počakal sem, da je bil na pravem mestu in pritisnil na sprožilec. Na srečo so bile nastavitve na fotoaparatu ravno prave, saj ni bilo časa niti, da bi preveril, kaj šele spreminjal.

Kolesar je v fotografiji že dolgo simbol za pravi trenutek.

 

Rad ima sneg

Takole izgleda, če imaš sneg res rad in izkoristiš vsako fliko snega, da se v njem povaljaš.

Dva pastirčka

Levi pastirček je Gasparijev. Desni je le nekaj dni prej v šoli nastopal v vlogi pastirčka.

Gasparijeve jaslice

Mislil sem, da bom napravil kakšen posnetek vnučkov z jaslicami, pa mi ni uspelo. Na vseh fotografijah sta kot duhca, kar je pričakovano pri časih ekspozicije pod 1/10 sekunde.

Še dobro, da se je Boža postavila na mesto, kjer je imela dober pregled in ju nepremično nadzorovala. V jaslice se je odlično vkomponirala.

Nočni sprehod

Čas leta je, ko je dan kratek, noč pa dolga. Tako smo se sinoči podali na nočni sprehod. Luna je bila svetla in nebo polno zvezd. Šli smo po poti brez cestne razsvetljave ali kakšnih drugih luči. Ko so se nam oči privadile, smo videli kot podnevi.

Pa sem se spomnil, da bi napravil fotografijo. Zaradi časa osvetlitve sem sosprehajalce prosil, naj za trenutek obstanejo in naj bodo mirni. Z odraslimi ni bilo težav, z otroci pa…
. . .
Nikoli nisem niti pomislil, da bom za protisvetlobo, ki izriše obrise, kdaj uporabljal luno.