Že teden dni sva doma. Še malo, pa bodo vse fotografije, ki sem jih napravil v Londonu, urejene.
Včasih je bilo treba v trgovino tudi zvečer. Takole sem šel mimo razsvetljene Cutty Sark v Greenwichu. Ker se mi je zdel pogled nenavaden, sem napravil posnetek. Razen telefona ni bilo pri roki nič boljšega.
Takole greva vsak dan na kavo. Torej je postopek ze ustaljen, že vnaprej veva, kaj lahko pričakujeva.
Tokrat pa je bila svetloba prav neverjetna. Žal sem to ugotovil šele, ko sva vstala, da bi odšla.
O takšnem prizoru ne morem biti pozitiven. Že večkrat sem ta avtomobil videl, kako parkira na zelenici. Sledi takšnega parkiranja so že vidne in trava je ob robu ceste že uničena. Le kaj voznika premami, da parkira tu, ko so samo čez cesto vedno prosta parkirna mesta!
Na sprehodu po Cerknici sem zagledal to tablo in si mislil, da je zagotovo Mišotova. Doma sem pobrskal po fotografijah, ki sem jih napravil na Strmanovih razstavah in jo tudi našel. Fotografiral sem jo na Krpanovem pohodu, aprila 2011. Takrat je bila še pri njemu, doma.
Na stavbah, ki niso v stalni uporabi, se hitro pojavi kakšen grafit. Nekateri so takšni, da se kar zamislim. Ta, na Placu, je veliko obetal. Ogledal sem si še ostale, ki ga spremljajo. No, nazadnje sem ugotovil, da gre le za nepričakovane besedne zveze in lepe besede.
Pocinove češpe letos zelo lepo cvetijo. Prav takrat sem fotografiral cvetoče hruške, pa sem površno sprva mislil, da gre tudi tukaj za hruške. Pa me je Janez spomnil, da so to slive.
Cerkniško krožišče pri Žajfnci je trenutno brez prometnih znakov. Takole pa so končali vsi ti prometni znaki, ki so nam grenili vožnjo na križišču pri Žajfnci već kot sedem mesecev.
Ampak hkrati pa so nas zabavali. Udeležencem prometa je bilo prepuščeno, da so se odločali sami, katere znake naj upoštevajo, katere pa spregledajo, saj prav vseh ni bilo mogoče upoštevati. Včasih so bili postavljeni na desni strani ceste, včasih na levi. Velikokrat so bili med seboj v nasprotju. Na koncu delovnega dne, ko so delavci končali delo, so prometne znake zasukali okrog nosilca za 180 stopinj, da so veljali za promet z nasprotne strani.
Sedaj so jih odstranili, krožišče je skoraj dokončano. Vseeno sta postavljena še dva delujoča semaforja, kar za križišče, v katerega vodi pet poti, ni prav veliko. No, če sta bila dovolj za vseh pet cest zadnjih sedem mesecev, bosta zadoščala tudi za krožišče. Najbrž ju bodo po dokončanju del odstranili. To bi bilo najbolj logično, čeprav je logika v prometu pri Žajfnci čisto odpovedala.
Te trepalnice so me čisto očarale. Lahko sem jih občudoval, saj je lepotica v vozičku lepo spala.
Teloh mi kar sam pritegne pogled. Povsod jih vidim in se čudim. Najlepši je naš, ki raste v naravi.
Smučat hodimo v Nevegal, tam teloh ne raste. Prav čudno je.
Zadnje čase pa videvam čudne vrsto teloha tudi v Cerknici. Nič več mi ni treba v New York, da bi me presenetila kakšna nova vrsta. Ta na sliki ima drobne cvetove, raste pa na Peščenku.
Že, že! Tudi koledarsko se je pomlad že začela. Ampak samo sto metrov nad domom je v senci še sneg.
Teloh je še vedno najbolj opazna rožica. Višje v hribu je še bel, tu v bližini pa se je že obarval. Menda tako čebele vedo, da je že zrel.
