V prazno cvetlično korito pred Zdravstvenim domom je nekdo vsadil kormpir. Lepo dela. Ideja je nekoliko nenavadna in mi je všeč.
Krompir v cvetličnem koritu
Odgovori
Category Archives: sprehod
V mraku domov
Takšnih prizorov sva deležna, kadar se v mraku vračava proti domu.
Sonce zahaja zelo severno. Še deset dni, pa se bo dan začel krajšati. Letos se mi zdi to zelo zgodaj. Ob večerih v kaminu še vedno pogosto zakuriva, da je bolj prijetno.
Old School Bloke
Ta fotografija je nastala v Ljubljani. Kar skočila sva, ko sva napis zagledala.
Če se mudi …
… se zlahka pozabi tudi na kavo.
Pravzaprav, skodelico s kavo je pozabila, ko se ni več mudilo. Stranišče je bilo prazno, skodelica pa pozabljena.
Glog diši
Vsako toliko časa me prav presune, kako slep sem. Hodim naokoli, pa ne vidim stvari, ki so mi pred nosom.
Zadnje dni z nosom večkrat in na različnih krajih začutiva, kako močno in prijetno diši glog. Če je vetrič pravi, ga zavohava tudi na nekaj deset metrov.
Sedaj vonj poznava in se ga vsakič razveseliva. Včeraj sem zaradi tega napravil nekaj posnetkov, saj tudi cveti lepo. Doma sem fotografije natančneje pogledal in opazil, da so prašniki sprva prav roza barve.
Škoda, da poleg fotografij ne morem shraniti še vonja.
Večerni sprehod
Slika
Večerni sprehod
Sedaj, ko moramo biti doma, se kar naenkrat izkaže, da je toliko stvari, ki jih je treba narediti, da na koncu dneva zmanjka časa. Nisem še ugotovil, zakaj se to zgodi ravno takrat, ko imamo več časa.
Tako lahko kakšen dan narediva sprehod šele zvečer.
Vse mirno
V tem času, ko moramo biti doma, so mi pričakovano odpovedali zdravniški pregled, ki sem ga čakal skoraj pol leta. Že čez dva tedna, so me obvestili, da naj kar pridem.
In sva se odpeljala v Izolo. Zanimalo naju je, kako je na Obali v tem času, ko bi oblast najraje videla, da smo samo in kar naprej doma. V Izoli je bilo sicer vzdušje precej bolj sproščeno kot v Cerknici, vseeno pa je bilo zelo, zelo mirno. Še morje je bilo kot olje, poglejte odseve na vodi.
Na čakanju
Stojijo! Vse se je nekako ustavilo. Tudi ljudje, prijatelji. Ko sem tole videl, sem si mislil, da je tole dobesedno “tihožitje”.
Najbrž bo res težko stvari spet spraviti v gibanje.
Na suhem
Takole je končala tale ščuka. Jezera ni več. Okolje, kjer je bila glavna in najmočnejša, je izginilo in ostala je na suhem.
Ne vem zakaj, ampak že ves večer imam v mislih tisto – riba smrdi pri glavi.
