Svetlo ali črno?

Fotografiral sem kos oblačila, za katerega ne vem čisto dobro, čemu je služil. Izvedel bom, ko bo fotografija objavljena na Stareslike.

Ne morem se odločiti, katero ozadje je bolj primerno: ali svetlo, ali črno. Odločil se bom najbrž šele potem, ko bom vprašal Božo.

Še se bo treba učiti!

Naloga fotografiranja 32 mm velike broške za Stareslike je sprva izgledala čisto enostavna. Izbral sem primerno mehko osvetlitev, izmeril jakost svetlobe, precej zaprl zaslonko in napravil nekaj posnetkov. Fotografija broške je bila čisto po pričakovanjih in sprejemljiva.

Potem pa sem zagledal, da broškin okvir na fotografiji  ni videti  tako gladko spoliran, kot je v resnici. V njem vidim vse mogoče, Božino rožo, vrata na teraso, tudi sebe.

Poskusil se m s fotografiranjem v šotorčku. Tako naj bi ne bilo odsevov na gladkih površinah. Tudi tokrat nisem bil zadovoljen. Na poševnih stenah okvirja so vidni odsevi delov broške, ki jih tako ni mogoče odpraviti.

Potem pa se je začelo. Prešinilo me je, da je lepota te broške ravno v trodimenzionalnosti. Po globinini meri kakšen centimeter in vsi elementi, vključno z okvirom se raztezajo v globino in se prekrivajo. Kako to prikazati?

Seveda, ne frontalno, ampak od strani in z usmerjeno svetlobo, da bodo nastale mehke sence.

Tako se trodimenzionalnost broške lepše vidi ampak izgubili sem lepoto, ki je vidna samo frontalno.

Poskusim še enkrat: majhen vir svetlobe pod kotom, da bodo sence ostre, broško s treh strani obkrožim s črnim filcem, da bo res samo en vir svetlobe in sence močne. Spet poskusim napraviti frontalni posnetek.

Figo, ni uspelo. Nisem pa obupal, še se bom učil.

Studio v kleti

V kleti sem pospravil – sprostil en od prostorov in v njega postavil stojala, luči. Ni mi več potrebno v dnevno sobo vsakič znositi opremo na kup in potem spet pospraviti. Sedaj so stojala in luči kar vedno pripravljena.

Ja, sprazniti en prostor v kleti je podvig. Tega se na tečaju ne učimo. Ampak, potrebujem prostor, da lahko posamezne predmete fotografiram s primerne razdalje.

Trenutno fotografiriram zelo stare panjske končnice. Pri Stareslike vedno več uporabljamo fotografije starih predmetov. Sedaj bom lahko fotografiral brez dolgotrajnih priprav, pa še parametri bodo vedno enaki ali vsaj podobni.

Trenutno je vse pripravljeno za fotografiranje majhnih predmetov, dokumentov in knjig.

 

Furnir

Vse bolj pogosto me doleti naloga, da fotografiram predmete. Eden od teh je bil furnir. Nikakor se nisem mogel domisliti, kako bi ga predstavil, da bi bi viden trodimenzionalno. Tako se mi zdi, da je vidna globina, še vedno pa manjka merilo, da bi bilo videti, kako tanek je.

Menda je to hrastov furnir.

Vlažilnik za zrak

Za domačo nalogo pri tečaju Fotopraktikum imamo ta teden za fotografirati drobnen predmet doma.

Pri nama sva spet začela uporabljati vlažilnik zraka, ki hkrati rahlo odišavi zrak. Zelo lepo je oblikovan, pa sem ga izbral za predmet fotografiranja.

. . .

Izkazalo se je, da sodobni piezoelektrični vlažilniki ne izdelajo tako lepih meglic, kot sem jih fotografiral pred leti s pomočjo dišečih paličic. Meglica izhaja s preveliko hitrostjo in se potem prehitro zmeša. Tako ni nežnih krivulj in zaobljenosti, ki so značilne za rahle meglice ali dim.

Ležeči portret morskega lista

Tudi svežega lista kupiva v potujoči ribarnici ob petkih. Ti listi so tako čudne ribe, da me presenetijo vsakič, ko jih pogledam od blizu.

Ko je list še majhen, izgleda kot kakšna druga riba. Obe boka izgledata enako, očesi pa sta vsaka na svoji stran, tudi plava pokoncu. Usta so pod očesoma. Ko odrašča, se mu eno oko začne seliti na drugo stran  in sčasoma začne plavati obrnjen na bok.

Tudi ta riba je odlična!

. . .

Teden se tako hitro obrne, kot bi trajal le dva – tri dni. Tako sem včeraj pomotoma spregledal, da je že petek, čas za ribe. Tako objavljam nov potret ene od rib s potujoče ribarnice šele danes, v soboto.

Hrastove mizice

Sedaj sva pa že vajena. Ko je potrebno, v nekaj minutah postaviva studio za fotografiranje kar v dnevni sobi. Več časa je potrebno, da pospraviva in vrneva dnevno sobo v običajno stanje.

Tokrat sem spet fotografiral hrastove čoke in mizice. Mislil sem, da bo šlo zlahka, pa me je zafrknil eden od štorov. Ob strani je bil počen, razpoka pa ni bila navpična ampak kar precej postrani.  Vse fotografije, na katerih  je ta štor izgledajo postrani in jih nikakor ne morem izravnati. Midva sva pa ravno tega obračala tako, da je razpoka na večini fotografij.

Najbrž bo potrebno fotografiranje ponoviti.

Na snemanju

Oddajo je posnel g. Vojko Frelih

Dr. Milan Trobič je z eno od oddaj Raskošje v glavi napravil mojo najboljšo predstavitev. Precej se je moral potruditi, da je o meni nabral toliko podatkov. V pogovoru je prav vlekel iz mene. In ne nazadnje, moje drobtinice je združil v celoto.

Spremna stran oddaje, kjer je dosegljiva za poslušanje, je na: https://radioprvi.rtvslo.si/2021/10/razkosje-v-glavi-248/

Žal mi je, da mi v sobi, kjer sva se z dr. Trobičem pogovarjala, ni uspela kakšna primerna fotografija.