Star album

V skeniranju imam star album. Sestavljen je iz 40 listov. V njem so fotografije iz prve svetovne vojne, z ruske in soške fronte. Kar nekaj ur bom presedel z njim. Če bomo le dobili kakšno zgodbo ali podatke, ki so vezani na slike iz albuma, jih bomo objavili na strani Stareslike.

Fotografije sem že poskeniral. Album in razpored fotografij na strani s podnapisi pa bom ohranil tako, da jih bom fotografiral. Da bodo fotografije posameznih listov med seboj konsistentne, bo zahtevalo kar nekaj dodatnega napora in časa.

Na prednji strani albuma je pritrjena značka.

Voščilo

Vam, vašim bližnjim, vašim prijateljem in znancem želiva, da bi bilo življenje spet takšno, kot se ga spomnite, da bi se počutili prijetno in varno.

Za 2021 upava, da se vam bo izpolnila tudi kakšna želja, ki verjetno čaka na izpolnitev že daljj časa.

 

Steklene plošče so poskenirane

Pa so poskenirane. Kar dolgo je trajalo, da sem zbral v enem kosu dovolj časa, da sem lahko  očistil, poskeniral in zaščitil nekaj deset steklenih plošč.

Steklenih fotografskih plošč ne poskeniram prav veliko. Toliko jih v skeniranje že dolgo nisem dobil. Tudi brez tega bi bilo zanimivo. Nekaj je bilo strtih, nekaj počenih, pri nekaterih pa je manjkala kar cela polovica plošče. Vse pa so bile strašansko zaprašene.

Negativi in plošče so mi zanimivi, ker s sedanjo tehnologijo lahko izdelamo fotografije, ki so bile zaradi slabe ekspozicije izgubljene. Tako za marsikatero fotografij lahko rečem, da sem prvi, ki jo je pogledal.

Tam nekje na sredi skeniranja sem se spomnil, da bolje, da kakšne plošče niti po nesreči ne izpustim. Če je ne bi poskeniral, je najbrž nikoli več ne bo nihče videl.

Žganje

Ko k nama pridejo obiski, sem in tja ruknemo kašnega takratkega. Pri zadjnih obiskih je bila steklenička z žganjem čisto prazna. To se res ne zgodi prav pogosto. Odšel sem v klet in s spodnje police izbral tole steklenico. Ko sem jo opral, je postal viden tudi napis na nalepki. Presenetljivo dobro se je ohranil, pisava pa ni zbledela.  Na nalepki piše:

ŽGANJE LUNKA  1981.

Hudo dolgo je že od takrat. Šele dobro sem prišel od vojakov, začel sem s službo. Nisva imela še niti svojega stanovanja. Prijatelj, s katerim sva skupaj služila vojsko, mi je takrat prinesel darilo, ki je bilo shranjeno do sedaj.

Nalepka se je lelpo ohranila. Zamašek tudi. Kaj pa vsebina? Smo jo kar takoj poskusili. Dobra je.

Darilo

Samo omenil sem, da sva čisto brez petršilja, pa je Breda ob prvem obisku prinesla tole.
. . .
Ob takšnih priložnostih ni niti za pomisliti, da bi spreminjal svetlobo, sence, iskal najboljšo kompozicijo, ozadje …

Stara škatlica

Spet je k meni prišla ena takšna majhna škatlica. Videti je že malo utrujena, kdo ve koliko časa je založena kje čakala.

Nihče ne ve, kaj je v njej. Počasi bom negativ za negativom jemal ven in jih očistil. Na vrhu so negativi na filmu, spodaj pa je videti skeklene plošče. Previdno se jih bom lotil, nekaj jih je že strtih. Bomo videli, kaj se bo prikazalo, ko bom negative poskeniral.

 

Kakšna je podkev?


Če bi me še pred tednom dni nekdo vprašal, kakšna je podkev, bi mu podal zelo enostaven odgovor. Ta teden pa sem dobil nalogo, naj podkev fotografiram.

Poskusil sem jo predstaviti z enim samim posnetkom, a je podkev preveč zapletene oblike, da bi mi to uspelo. Poskušal sem, vrtel, obračal. Z rezultatom nisem niti približno zadovoljen, ni mi uspelo. Vsaj tri fotografije so potrebne, da je oblika razvidna.

Iskanje kota za tridimenzionalno predstavitev me je tako zaposlila, da sem iskanje prave osvetlitve pustil za prihodnjič.

Sedaj vidim, da sem si podkev predstavljal hudo poenostavljeno. Šele, ko sem jo prijel v roke, sem videl, da je nisem še nikoli videl. Prvi vtis je bil, da je strašansko velika in težka. No, kako pa naj bi na fotografiji pokazal še to? Brez merila za velikost mi ob tej moji fotografiji najprej pride na misel nekakšen robat in neudoben nastavek za WC školjko z naslonjalom.

Mavrodafni

Od sodelavke iz skupine Stareslike sem dobil za darilo steklenico vina. Na njej je bila nalepka z napisom Mavrodafni, ki je pri nama doma zelo poznan in cenjen.

V študentskih letih sem eno počitniško prakso opravljal v Atenah, v Grčiji. Takrat v tujino nismo potovali kar tako mimogrede, kot je to možno danes. Zato se mi je enosmesečno bivanje v Atenah močno vtisnilo v spomin kljub temu, da sedaj stvari zaskrbljujoče hitro pozabljam.

Stanovali smo v študentskem naselju. Prakso sem opravljal v elektro distribucijskem podjetju. Tam sta bila hkrati na praksi še še Wolfgang iz Bremna in Miguel iz Barcelone. Za nas študente je bil v podjetju zadolžen Dimitris, grk, ki me še sedaj, po 42 letih vsaj enkrat letno pokliče po telefonu. Stik imam tudi z njegovim sinom.

Takrat smo še delali ob sobotah. Eno soboto je Dimitris predlagal, da se zvečer dobimo na festivalu vina, ki je bil ravno takrat nekje v okolici Aten. Dobili smo tisti večer, zaradi vročine se mi je zdelo že kar pozno. Za vstopnino je vsakdo dobil vstopnico – steklen kozarček. Na razstavišču so bili ogromni sodi, iz katerih smo obiskovalci v kozarčke vino točili kar sami. Takrat o vinu nisem vedel še ničesar, pa me je vseeno šokiralo, ko je Dimitris pod prvim sodom kar z vinom opral svoj kozarec.

Poskusili smo nekaj vin, potem pa smo se ustavili pred sodom, na katerem je pisalo Μαυροδάφνη. Kaj je bilo naprej, se sedaj nič več ne spomnim, pa najbrž se tudi takrat nisem.

No, to darilo je priklicalo vse te spomine. Še enkrat hvala!

Maurodafni je vrsta vina in sorta grozdja, ki raste na severnem delu Peleponeza. Vino je zelo temno, skoraj neprosojno, gosto, močno in sladko. Fermentacijo, ki pri njih poteka kar v sodih na soncu, ustavijo z dodatkom vinskega destilata. Šele potem vino naprej zori v kleteh.

Mazuran’s

Mazurans, Old Mellow Sweet Sherry

Fotografija ni nič posebnega. Za prazno steklenico, tudi če je tiste vrste, ki tako lepo klokota, se očitno ni bilo vredno potruditi. Georg mi bo enkrat zagotovo očital. Ampak vsebina, ta pa je bila nekaj posebnega, dobesedno enkratnega.
. . .
Včerajšnja objava na tem blogu je imela odziv, ki me je premaknil tako, da sem označil vse prispevke o vinu. Še sam sem bi presenečen, koliko jih je bilo.