Izlet v Pekel

Tako blizu je, skoraj pred pragom. Obiščemo ga tako poredko, kot bi bil nekje daleč, v drugi deželi.

Zadnji teden sva gibala bolj malo. Malo me je že skrbelo, da je to lenoba. Včeraj pa sva v držbi obiskala Pekel. Ne spominjam se, da bi bil tam že kdaj z avtomobilom. Mogoče je bilo prvič. Tako smo sotesko v miru prehodili.

Izlet smo zaključili z odličnim kosilom.

Še bo treba tja. Vseeno, naj bo to z vlakom, avtom, kolesom ali peš, vsak način ima svoj čar.

Bujna rast po deževju

Zadnja dva tedna je bilo deževno in hladno. Sedaj pa se je spet ogrelo. V gozdu je tako bujna rast, da je skoraj videti, kako rastline in rožice rastejo.

Po najinih stezah nisva bila že kakšen mesec. Čisto so se spremenile. V tem času jih je bujno zelenje skoraj zaraslo. Vejice naju božajo z obeh strani.

Po cestah še gre, pa še tam se morava na kolesu vsake toliko skloniti, če sva preblizu roba.

Hudički


Mislila sva, da je za to orhidejo še prezgodaj, pa je bilo presenečenje še bolj prijetno.

Muholiko mačje uho videvava na istem mestu vsako leto. Večkrat greva mimo rastišča, pa lahko vsakič pogledam, kaj je z njimi. Letos sva jih prvič preštela. Boža je naštela 10 rastlinic na zaplati dolgi kakšne 4 metre. Preiskala sva okolico tega rastišča, pa nisva našla niti ene.