14. Noujorški tek in pohod (1)

Včeraj sta Janez in Breda pripravila že 14. Noujorški tek in pohod. Da, to je že 14. Več o teh prireditvah sem že opisal na tej strani.

Organizacija, pogostitev, proga, vreme in udeležba je bilo tako, da boljšega si ne znam niti zamisliti. Še posebno pa sem vesel takšnih prizorov, kjer je med udeleženci na takšni prireditvi toliko malčkov. Pa upam, da je jasno, vseh z eno fotografijo niti ni bilo mogoče zajeti.

Eno od mamic sem vprašal, kolikoktat je bil njen triletni otrok že udeleženec na tej prireditvi. Skupaj sva ugotovila, da je bil na prireditvi večkrat, kot je imel praznovanj rojstnih dni.
. . .
Fotografij sem napravil veliko. Nekaj dni dela bo potrebnih, da jih bom lahko uredil. Potem pa bo tu zagotovo tudi kakšna fotozgodba.

Advertisements

Ni konca

Za naju je še prehladno, da bi kar kolesarila. Le ob lepih dnevih se prepričava, da se s kolesi odpraviva v okolico. V senčnih legah sva včeraj še videla sneg.

Mislil bi si, da je po toliko letih od žleda in vetrolova že vse pospravljeno, pa še približno ni tako. Na najinih poteh so podobni prizori še vedno pogosti.

Vijoličaste blazine

Resje je naša spomladanska rožica, ki na katero smo zagotovo premalo pozorni. Preveč jo jemljemo kot samoumevno in je mogoče niti ne opazimo. Pa je vredno, da se ji posvetimo in jo malo podrobneje pogledamo.

Nič me ne razveseli tako kot mehke vijoličaste blazine, ki so ob poti na Brezje ali v vznožju Špičke. Pomlad je res tu!

Mraz

Prav zjutraj je bilo menda -11 stopinj. Ko sva šla mimo, je že malo popustilo, pa je bilo še vseeno zelo mraz. Tudi sonce ni moglo ogreti.

Uspelo nama je. En dan prej nisva mogla na jezero, ker je preveč pihalo. Sneg je zaradi mraza čisto sipek, pa ga je veter čisto stisnil, da sva po njem lahko hodila.