Še ena luknja

Nekoliko nad našo hišo je poleg že znane še ena luknja. Precej široka je. Vanjo bi lahko zlahka zlezel, pa me je strah.

Pač, živimo na krasu, ki je ves preluknjan.

Čemažev popek

Letos sva zamudila, da bi opazovala, kako raste čemaž. Zaradi deževnega vremena v preteklih tendnih, sva raje ubirala poti, kjer nisva bila preveč blatna. Sedaj pa je čemaž že naredi popke. Še malo, pa se bodo razpočili in pokazali belo cvetje.

Čemaževa polja

Po vzponu na Slivnico za prvi maj se navadno spustimo po poteh, ki so slabo obiskane. Tudi letos sem se prav veselil sveže zelenega čemaža, ki je čisto prekril tla.

Nerodno parkiran

Če smo prizanesljivi, lahko rečemo, da je tale avtomobil samo nerodno parkiran.

Izgleda, da se ob prvem maju na Slivnici večkrat zgodi kakšna šoferska nerodnost.

Podneta

Podneta je droben les, iveri, trske, ki se lažje vnamejo. Uporabimo jo, da ogenj lažje zakurimo.

Na Krpanovem pohodu sem opazil takšen kup podnete. Takšna je lahko samo na Blokah. Pa kako lepo je zložena.

V družbi po gozdu

Še kar naprej imam v mislih nedeljski Krpanov pohod po Blokah. Z nekaj bližnicami sem ga prehodil v prijetni družbi. V nenehnem pogovoru sploh ne vem, kdaj smo prehodili vse tiste kilometre.

Krpanov pohod

Včeraj, v nedeljo, sva bila s sorodniki na Krpanovem pohodu na Blokah. Srečali smo pravljične like, ki so na tej prireditvi prav vsako leto. Dobro jih poznamo tudi tako, ko so tudi brez te oprave. Tudi oni nas poznajo in tako smo ugotovili, da je čas, da napravimo skupni posnetek.

Jasno je, da je Krpan velik, da je tolikšen pa sem razbral šele s fotografije.

Črni trn

Kamor greva, vse je v cvetju. V gozdu sedaj cvetijo češnje in črni trn. Vsako leto posebej me preseneti, koliko belih zaplat cvetja je, če gozd pogledam od daleč. Niti približno ne bi pričakoval, da je pri nas toliko divjih češenj.

Tile cvetki so nama zelo všeč. Tudi domov sva jih že prinesla, pa se v vazi takoj osujejo.

Trobentice na štoru

Prav vsak dan, ko sva v gozdu, najdeva kakšno zanimivost. Tudi če sva bila tam že stokrat, vedno je kaj novega.

Na štoru izruvanega drevesa, ki je ves v zraku, stoji samo na treh, štirih koreninah, lepo cvetijo trobentice.

Iz pogorišča

Tako se je to pomlad razcvetel pasji zob, ki je pognal iz pogorišča nad Rakitovcem. Pri nas najdem le posamezna cvetke, tam pa cvetijo cele planjave.

Pot narcis

Planinska poot, po kateri smo hodili, se imenuje Pot narcis. Da bi videli narcise, smo bili prezgodnji.

Saj s temi potmi je vedno tako: da bi videl tisto, kar je najbolj značilno, sem navadno prepozen. Nič hudega, navadno je na takih poteh slikovito tudi v drugih delih leta.

Spodmol

Na Kraškem robu srečamo tudi takšne mogočne zavihke skal, ki so mi čisto nerazumljivi. Če se kje počutim kot drobtinica, je to v takšnem okolju.

. . .

Na izletu, ki smo ga opravili na hribih nad Rakitovcem sem imel seboj fotoaparat in telefon. Do sedaj sem telefon uporabljal v vlogi fotoaparata le, ko ni bilo druge možnosti. Tokrat pa mi je pomagal, da sem lahko zaradi njegovega širokega kota lahko napravil posnetke, ki z mojim fotoaparatom niso bili možni.

Mesec po požaru

Dva meseca je od požara, ki je divjal na hribih nad Rakitovcem. Menda je bilo takrat tako vetrovno in hladno, da ga ni bilo moč gasiti.

Zanetila ga je odvržena cigareta. Do sedaj sem mislil, da je to mogoče samo v pravljicah, da so nas strašili kot otroke. Vidim, da je zadeva lahko hudo resna.

V nekaj tednih si je narava že kar opomogla. Iz oglenelih ostankov popov trave poganjajo zelene bilke. Tudi rožic je že vse polno.

Petkov pohod

S prijateljema sva se povzpela na Lipnik in Kavčič v Čičariji. Hodili smo po pokrajini, ki je v Sloveniji nisem pričakoval. Lepo je bilo!

Počiščeno

Se nekaj dni nazaj so bili tu gromozanski kupi vejevja, ki so ga sem navlekli, ko so čitili gozdne poti pod Gradiščem. Takrat sem se spraševal, koliko časa bodo tu, preden jih bodo zmleli in odpeljali.

Trajalo je manj kot teden dni in vse je počiščeno.

Pot ni več zaraščena

Najprej so tu porezali grmovje. Nato so ga zvozili na kupe ob cesti. Sedaj je najina pot na Gradišče urejena in široka.

Prav tu blizu sem napravil fotografijo pred dvema tednoma. V tem času se je prizor močno spremenil.

Velik kup

Pred dnevi sva videla, kako pobočje Gradišča čistijo grmovja in ostalega rastlinja.

Malo nižje, ob gozdni poti, je začel rasti ogromen kup vej, posekanega grmovja in manjših dreves. Verjetno jih bodo tu zmleli. Kup je tako visok, širok in dolg, da ga ne znam niti opisati.

Pomlad v gozdu

V gozd je končno prišla pomlad. Prav v tem ovinku se sneg najdalj zadrži. Naplužijo ga iz bližnjega križišča. Pomešan je z blatom, ki pri taljenju ščiti pred toploto. Kljub temu, da marsikje vidim že ljudi s kratikimi rokavi, so danes tu še kupi snega.

Ampak zelena je pa že pomladna.

Kar še hodiva

V tem lepem vremenu kar še hodiva. Začela pa sva že pogledovati za kolesoma. Zaenkrat ju letos še nisva uporabila. Počakala bova še kakšen dan, da se še malo segreje.

V tem času občudujeva tiste rožice, ki so se v gozdu že razcvetele.

. . .

Tudi fotografski izleti bodo morali še malo počakati.

Spomladansko čiščenje

Na najinih poteh na pobočju Slivnice je v zadnjem mesecu veliko posekanega.

Tukaj pred tridesetimi leti ni bilo nobenih dreves ali grmovja. Do sedaj se je zaraščalo, sedaj pa je nekdo sklenil narediti red in je poti očistil grmovja nekaj metrov na široko.

Saj je prav. Poti so se zaraščale in koristilo jim bo, da so jih očitili. Kakšno leto ali dve bo bolj pusto, potem pa bo narava poskrbela in kmalu štorov ne bo več videti.