Nič

Všeč mi je, ko najdem prizor, na katerem ni skoraj nič. Ni jih veliko ali pa jih ne znam poiskati.

Tokrat mi je bilo zanimivo, kako neenakomerno se je v toplem vremenu sneg topil. Razlagam si tako, da je kmalu po sneženju deževalo, kar je naredilo drobne kotanjice. S topljenjem so se samo še poglabljale.

Trnje

Poti se zaraščajo. Včasih je bilo pobočje čisto golo. Tudi ko sem se v svojih že srednjih letih preselil nazaj v Cerknico, je bila Slivnica še gola. Sedaj je poraščenost na južnem pobočj tako gosta, da je včasih bolje narediti ovinek, kot se prebijati skozi.

Ne vem, zakaj najprej in najbolj na gosto zraste prav trnje.

Pozabljene poti

Te poti na pobočju Slivnice niso nič manj pozabljene, kot kje pod Snežnikom, na Javornikih… Vsi pohodniki gredo na Slivnico po eni in isti poti, saj le to šteje. Tu pa ni nikoli nikogar.

Malo naprej po sredini te poti že rastejo drobna dreveca in v nekja letih bo to verjetno že kar neprehodno.

. . .

Tu so mi bile zanimive črte, ki so jih pravokotno na pot narisale sence.

S krplji v gozdu

Po več letih sva s krplji spet krenila v gozd. Kaki dve uri sva hodila v cel sneg. Kljub krpljam se nama je udiralo. Na srečo se je sneg že sesedel, saj je od zadnjega sneženja že več kot teden. Niti pomisliti nočem, kako bi bilo v čisto svežem snegu.

Jasno, poiskala sva poti, ki jih v tem snegu razen živali ni še nihče prehodil. V gozdu je bilo lepo, le pod kakšno od snega upognjeno vejo se je bilo potrebno splaziti.

Pričakoval sem, da bo v teden dni starem snegu več sledov živali. Videla sva le odtise parkljev jelenov in košut. Najbrž so to tisti, ki hodijo k nama na vrt.

Sneg se topi

Včeraj je bilo snega do kolen, do danes pa se je sesedel in deloma tudi stopil. Vse to, seveda s pomočjo strojev za pluženje, je ob pločniku povzročilo takšne okrasne skulpture z vodoravnimi žlebovi. Če bi bile čisto bele, bi bile še lepše.

Dobrodošlica

Začne se kakšen kilometer pred Brezjami. Vse do Brezij so palice, ki označujejo cesto, opremljene s takšnimi simpatičnimi modrimi pentljami.

Ob nenavadnih pojavih pogosto ugibam, kaj bi lahko bil vzrok za takšno stanje. Uganka ni pretežka. Nekdo je na ta način najbrž izkazal dobrodošlico malčku in mamici.

Poravnano ribje oko

Tudi v mokrem in meglenem vremenu greva na čaj v Rešeto k Maji. Le če dežuje, tega izleta ne moreva opraviti.

. . .

Fotoaprat je vedno z menoj. Tokrat je bil na njem fisheye objektiv. Fotografiji sem popačenje popravil kasneje na računalniku. Tako lahko ta objektiv uporabljam tudi kot extremni širokokotnik.

Sprehod v dežju

Tudi v dežju lahko narediva sprehod. Poleg tega, lahko nastane kakšen nenavaden posnetek.

Tako sva se od doma odpravlila brez dežnika, saj je bilo samo oblačno. Šla sva proti jezeru, pa je že pri pokopališču začelo kar močno deževati. Nadaljevala sva in sonce se je čistoprebilo skozi oblake. Tako svetlo je bilo in bleščalo se je, da nama je bilo žal, da nisva imela seboj sončnih očal.

Spet sva nadaljevala v suhem in prišla na čaj k Maji v Rešeto. Tam pa se je takoj ulilo in padalo je kar naprej, da se nisva mogla vrniti peš.

Po pozabljenih poteh

Nedelja je bila lepa, sonce je bilo močno, kot že dolgo ne. Celo ozračje je bilo čisto in videeti je bilo daleč.

Izbrala sva pot nad najino hišo, ki že dolgo ni bila uporabljena. Pot je široka in včasih so po njej verjetno vozili traktorji. Tega mora biti že precej let, saj na krajšem odseku poti po sredini raste gormovje in drevje, ki ima vsaj 5cm debela debla.

Kak osamljen pohodnik in jelenjad so naredili po robu poti ozko stezico. V čast nama je, da živiva v okolju, ki omogoča takšno divjino in samoto.

Večjega kontrasta, kot so fotografije, ki sem jih na tem blogu objavil včeraj, ne more biti.

Oparnica – črni trn

Črni trn mi je eno od najboljših sadežev iz gozda. Pravijio mu tudi oparnica. Užiten postane, ko ga “opari” slana. Do takrat je preveč trpek, potem pa postane mehek in sladek. Koščica je precej velika, pa se zato zdi, da ni vreden uporabe.

Letos sem že našel plodove, ki so bili odlični, mehki in sladki. Včeraj pa sem našel te, ki so še preveč trpki, da bi jih jedel. Sem jih pa seveda poskusil.

Slaba napoved

Takole je bilo v Rešetu. Prav prijelo me je, da bi se tudi jaz martinčkal. Sonce je grelo, kot da za jutri ne bi bilo napovedano sneženje. Napovedujejo do 25 cm snega.

Moja izkušnja je, da so vremenske napovedi v glavnem precej pesimistične. Velikokrat se mi je izkazalo, da ni bilo tako hudo, kot so napovedovali.

Prvi sneg

Najbrž se je začela zima. Nisem pričakoval, da se bo tako ohladilo. Zjutraj je snežilo tudi pri nama. Ko so se okrog 8h začasno oblaki dvignili, je bila na Javornikih narisana čista črta, zgoraj je bil sneg, spodaj pa brez.

Fotografiral sem, ko sva se proti poldnevu odpravila v Rešeto. Na Javornikih je bilo sneg samo še slutiti.