Trilja

 

 

Trlja

Trilja je prav nežna ribica. Nisva je še kupila, tako ne veva, kako okusna je.

Matic iz potujoče ribarnice jo je podržal, da sem lahko napravil portret. Že kar nekaj časa vsak petek napravim fotografijo vsaj ene ribe, ki jo pripelje Matic s potujočo ribarnico. Ko sem prvič pogledal ribo prav od spredaj, me je presenetila. Takšnega pogleda na ribo nisem bil vajen. Takrat sem sklenil, da bom napravil več portretov rib naravnost od spredaj.

 

Optika – se nadaljuje

Izgleda, da bomo kmalu dobili optično povezavo in s tem večje hitrosti prenosa podatkov.

Tokrat sva dobila obisk, ki se je najavil, kot je treba. Res so prišli točno ob uri, ki so jo napovedali že prejšnji teden. Tokrat so nama povezavo na optiko pripeljali od hišne omarice do dnevne sobe.

Hm, o tem naj bi tudi jaz kaj vedel, pa se mi v resnici ni niti sanjalo, kaj je počel in kaj je meril. Očitno je to tehnologija, ki jo bom moral sprejeti ne da bi se kaj dosti spraševal.

Čik

V Ljubljano skoraj ne greva več. Še dobro, da je vsake toliko potreben obisk pri zobozdravniku ali pa zdravniški pregled.

Tale čik me je prav zbodel. Pa ne zato, ker je bil nekdo pacek in je posmetil urejeno ulico. Vznemirilo me je, ko sem pomislil, da ga še nekaj let nazaj najbržj sploh ne bi opazil. Spomnil sem se, kako je bilo kajenje prisotno prav povsod. Menda je bil kino edina izjema v takratnem kadilskem svetu.

Orhideje v cvetju

Peš sva šla v Begunje. Za tja sva videla nekaj kukavic, ki so pri nas kar pogoste. Vračala sva se po isti poti. Za nazaj  pa sva našla kar 10 primerkov te divje orhideje, ki sva jih za tja spregledala.

Muholiko mačje uho je pri nas kar redko. Saj ga najdem vsako leto, najbrž tudi zato, ker poznam nekaj rastišč. Ampak prav vsakič se jih razveselim.

Ta bo še cvetela. Ta in vse okoli nje so imele še veliko nastavkov, iz katerih se bodo razvili ti nenavadni cvetovi. Sedaj jim tudi mi rečemo “hudički”. Poimenovala jih je že pred leti gospa, ki mi je pokazala bogato rastišče. 

Na tem blogu sem objavil že nekaj deset prispevkov, v katerih so fotografije naših divjih orhidej.

Testenine z beluši

Za kosilo imava pogosto rezance ali kakšne drugačne testenine. Pripraviva jih z ostanki prejšnjih obrokov ali pa kar samo z zelenjavo. Pri kuhanju ne komplicirava. Večina obrokov je hitro pripravljenih. Vse pripraviva v času, ko se kuhajo testenine ali riž.

Tokrat so bili na voljo beluši. Ker pa sva se ravno vrnila s sprehoda na Gradišče in sva se tudi pravi čas spomnila, sva jed lahko dopolnila še z veliko pestjo drobno narezanega čemaža.

Knjige iz kleti

Menda ima prav vsakdo v dnevni sobi manj prostora, kot bi ga “nujno” potrebova za stvari,ki bi morale biti nedvoumno pri roki.

Pred nekaj leti so tako te knjige in še kakih desetkrat toliko podobnih odpotovale iz dnevne sobe v klet. Seveda sem hitro pozabil, da so v kleti. Zato pa sem se jih še bolj razveselil, ko sem jih pred kratkim pri iskanju nečesa drugega, našel.

Za čas, da sem jih prelistal, sem jih začasno presellil v dnevno sobo, sedaj pa so že spet nazaj v kleti. Navdušile so me z vsebino in tehniko učenja.

S temi in podobnimi knjigami sem se veliko naučil. Menim, da se učenje z ekrana ne more primerjati z učenjem iz knjig. Pri ekranu ne moreš zavihniti vogala lista, vstaviti razglednice med dve strani, listati z vstavljenim prstom med listi, pa tudi slinjenje prsta nič ne pomaga.