Pozno popoldne

Ni lepšega, kot pozno popoldne kolesariti po takših poteh. Sence so dolge, svetloba pa sanjska. Brezskrbno lahko kilometre in kilometre voziva drug ob drugem, vsak v svoji kolesnici.

Mogoče je zjutraj še lepše. Vendar ne za naju. Zjutraj rada poleživa. Da se od doma ne odpraviva prezgodaj, se soglasno izgovarjava na jutranjo roso in svežin.

Mostiček

Na jezeru sta dva lesena mostička, ki nista pogosto dosegljiva in zato manj znana. Tudi midva sva tu bolj poredko, med enim in drugim obiskom mine več let ali celo desetletje. Ni dovolj, da sta nad vodno gladino, za naju mora biti tudi pot do njih brez blata.

Oba sta narejena iz švelerjev, odsluženih hrastovih železniških pragov. Oba sta v precej slabem stanju ampak očitno še služita svojemu namenu.

Nov poskus

Za nami je zelo suho poletje. Jezero je čisto presahnilo in se posušilo. Še blato je treba prav poiskati.

Podobno je tudi na Planinskem polju. Ponovno sva poskusila po poti, ki gre brez mosta čez reko Unico. Spomladi nama ni uspelo, pravzaprav nisva niti poskušala. Tokrat je bila na istem mestu, na sredi poti, samo ena majhna luža.

Zaprašena


Takole približno izgleda, ko se skupaj z nama znajde na makadamski cesti še avtomobilist, ki ne zmanjša hitrosti. Da bi to napravil namenoma niti ne pomislim. Je pa res, da verjetno še nikoli ni bil brez avtomobila v takšnem prahu, da bi občutil, kako neprijetno je.

Večina voznikov ob srečanju s kolesarjem ali pešcem hitrost zmanjša in na ta način ne praši prav močno. Nekateri pa so do naju prav neusmiljeni.

Nedelja brez kolesarjenja

Vreme je idealno, midva pa sva včeraj, v nedeljo, ostala doma. Pletenica za zadnji menjalnik na mojem kolesu je dotrajala. Še dobro, da sem se v soboto sploh pripeljal domov. Menjalnik v željeni prestavi držiti samo še dve žički.

Neprijetno je že, če samo pomislim, da bi zadnji menjalnik odpovedal kje daleč od doma.

Nove poti

Po jezeru in okolici redno kolesariva že nekaj desetletij. Trudiva se, da ne voziva vedno po enih in istih poteh. Kljub temu sva zadnje dni odkrila nove poti komaj kakšnih 5 kilometrov od doma. Še nikoli nisva peljala po njih. Odkritje!!!

Teh nekaj dni lepega vremena, ki se nam obetajo, bova izkoristila še za nove podobne smeri. Se že veseliva.

Ribe ob petkih

Ob petkih je pri nas potujoča ribarnica. Če ne napravim nobene fotografije, potem prihodnji petek nimam ribje fotografije za objavo na tej strani.

Prejjšnji petek so bili najbolj slikoviti škampi. Ob pisanju tega prispevka sem se spomnil, da bi lahko napravil tudi portret škampa. Zaenkrat si še ne znam predstavljati, kako naj bi izgledal.