Brez naslova bi najbrž težko ugotovili, za katere rožice gre.
Nikjer še nisem videl fotografije razprtih tulipanov. Običajno fotografije tulipanov predstavljajo takšne, ki se še niti dobro niso razcveteli. Moji so tik pred tem, da gredo ven iz vaze, pa so mi še vseeno lepi. Pa še drugačni so!
Tu na tem dvižnem mostu mi je prizor preveč slikovit, da bi šel lahko kar mimo. Na srečo je fotoaparat vedno pri meni.
V teh nekaj letih, kar hodim tu mimo, se je prizor opazno spremenil.
Odkar fotografiram, vidim veliko zanimivih odsevov v steklu, na vodi. In res, veliko jih je primernih za fotografiranje.
Tu mimo grem kar pogosto, seveda, kadar sem v Londonu. Dvigala so ostanek nekih drugih časov, ko so bili tu še doki. Sedaj je tu poslovno središče Cannary Wharf in nešteto stanovanjskih stolpnic, da jih ne moreš niti prešteti.
Ob zadnjih obiskih Londona sem razmišljal, kako bi ta dvigala slikal drugače, kot jih ponavadi vidim na fotografijah. Evo, pa mi je tudi s pomočjo tečaja Fotopraktikum uspelo.
Tudi v Londonu veter lahko naredi škodo. Takole izgleda pa nekaj sto metrov od središča na Cannary Wharf. Prav lahko bi rekel, da so takšni valovi kje na morju.
Pa sprehajalcev veter ni prav veliko oviral. Brez dežnikov so na cesti tudi takrat, ko ni vetra.
V Londonu je šest velikih mednarodnih letališče in še nekaj manjših. Tokrat sva se domov vračala z letališča Gatwick.
Na letališčih so objekti, ki jih v drugih okoljih ponavadi ni. Zato je tudi arhitektura lahko drugačna.
Na Gatwicku so razdalje med posameznimi terminali kar velike. Ni druge, treba je peš, pri tem pa pomagajo tekoče stopnice in trakovi. Vseeno hitro nabereš nekaj tisoč korakov.
. . .
Ne vem kako bi fotografiral na takšnih krajih. Stene niso navpične, veliko je stekla s protisvetlobo, strop je v resnici z zvit. Na fotografijah izgleda bolj kot napaka pri fotografiranju.
Kaj je staro drevo? Tole na fotografiji je zagotovo. V okolici tega drevesa jih je še nekaj, za katera si ne bi upal niti ugibati, koliko so stara. Prav lahko, da bi zgrešil za nekaj stoletij.
Na najinem vrtu doma je drevo staro že, če je starejše od 20 let. V Londonu, v Greenwich Parku, v bližini kjer je nastala ta fotografija, pa ležijo ostanki hrasta, ki naj bi bil posajen v 12. stoletju. Zrušil se je sam leta 1991.
Tako približno izgleda, ko se v oblakih naredi okence, skozenj pa za silo pokuka kakšen sončni žarek. Vreme takoj postane nekoliko bolj znosno.
Bolje, da najprej uredim fotografije iz Palerma. Tam je bil november prav lep.
Še vedno urejam fotografije iz Palerma. Daleč sem še do tega, da bi bile urejene. Tako so še vedno živi spomini, kako smo tam čez dan hodili naokrog s kratkimi rokavi in sedeli na ulici daleč v noč.
Dva tedna je, odkar sva se vrnila, od tega sva zadnji teden spet bila v Londonu. Tam je bilo tisto pravo angleško vreme, podnebne spremebe niso stanje naredile nič boljše. Mraz je in megleno. Vlaga se zaleze prav povsod. Tudi če nič ne dežuje, so pločniki in cesta mokri, kot bi deževalo. Čez dan se ne posuši, kvečjemu nastane še kakšna lužica.
Slikal sem na poti do trgovino, zjutraj, ko sem šel po kruh. V Millwall Dock je privezanih nekaj ladij, ki so spremenjene v bivališča. Kako vlažno je šele njim!
Tudi v Londonu se ne odpoveva dopoldanski kavi. Pri tem večkrat naletiva na takšne prizore. Tak način druženja je še bolj pogost kot doma. Pa tudi doma ni nič čudnega, da namesto pogovora vsak gleda v svoj telefon.
Ni mi všeč.
Še pomislil nisem, da bi bilo to lahko primerno tudi za igro.
Fotografija je še iz julijskega potovanja v London. Čez park je speljana opuščena železniška proga na stebrih.
…
Vsak dan napravim vsaj kakšno fotografijo. Na potovanjih, ob kakšnih posebnih dogodkih ali pri projektih jih lahko nastane v enem dnevu tudi nekaj sto. Jasno je, da bom shranil samo nekatere, tiste ki so mi najbolj všeč. Vseeno pa je potrebno skozi vse fotografije.
Najtežje mi je, ko se odločam, katere naj brišem, katere pa naj ostanejo. Delo je dokončno, ne morem se več premisliti ali spremeniti odločitev. Vse, kar sledi temu, je lažje, vseeno pa je potreben čas in trud. Le redko mi ostane kakšna mapa fotografij, ki ni prišla na vrsto za urejanje dalj kot en mesec.
Piščancem iz proste reje se reče “free range chicken”. Nisem vedel, da se izraz lahko uporablja tudi za otroke.
Fotodnevnik - ena na dan 