Za igro vse prav pride

Še pomislil nisem, da bi bilo to lahko primerno tudi za igro.

Advertisements

Zaostanek pri urejanju fotografij

Fotografija je še iz julijskega potovanja v London. Čez park je speljana opuščena železniška proga na stebrih.

Vsak dan napravim vsaj kakšno fotografijo. Na potovanjih, ob kakšnih posebnih dogodkih ali pri projektih jih lahko nastane v enem dnevu tudi nekaj sto. Jasno je, da bom shranil samo nekatere, tiste ki so mi najbolj všeč. Vseeno pa je potrebno skozi vse fotografije.

Najtežje mi je, ko se odločam, katere naj brišem, katere pa naj ostanejo. Delo je dokončno, ne morem se več premisliti ali spremeniti odločitev. Vse, kar sledi temu, je lažje, vseeno pa je potreben čas in trud. Le redko mi ostane kakšna mapa fotografij, ki ni prišla na vrsto za urejanje dalj kot en mesec.

Prazno letališče

Zadnja leta sva kar pogosto po letališčih. Tam v vsako stran čakava vsaj po dve uri, če je zamuda, pa še več. Navadno so prostori natrpani s čakajočimi potniki, da se nimaš kam usesti. Skratka, drenjanje na letališčih je čisto nekaj pričakovanega.

Zadnjič pa sva šla po vnučka na letališče v Trst. Tako je bilo tam, svojim očem nisem mogel verjeti. Po cestah te dni vsi nekam hitijo: ali gredo na dopust, ali pa se vračajo domov. Zadnjič smo iz Pule vozili domov trikrat toliko časa, kot sem pričakoval. Tudi na letališče ni šlo brez zastojev. No, letališče je bilo pa prazno.

Drugačen park

Vse nas je presenetil park, ki je pri izviru reke Bosne. Drugačen je, kot smo pričakovali. Tam smo bili eno celo dopoldne. Sprehajali smo se po potkah in se mirno pogovarjali.

Pravzaprav se sploh nismo zavedali, da smo v parku. Čez nekaj časa sem ugotovil, da nas je lepo umiril.