Štiriletna fotografijnja

Štiriletna vnukinja je čisto nora na fotografiranje. Kadar le more, vzame fotoaparat in začne samostojno fotografirati. Po vsakem posnetku si fotografijo ogleda na zaslončku in potem nadaljuje. Prav zabavno je gledati ta njen ritual.

Sprva sem mislil, da bom vse njene fotografije preprosto zbrisal, pa sem hitro ugotovil, da bi bilo škoda. Ima zanimivo zorni kot, saj fotografira največ z višine pasu štiriletnega otroka. Čisto neobremenjena je s klišeji.

Osebe na njenih fotografija so tudi drugačne, kot sem jih vajen. Vsi gledajo v fotoaparat in so polni pričakovanja, kaj bo naredila. Tako sproščenih ljudi jaz pred objektiv ne morem dobiti.

Iz njenih fotografij je tudi vidno, kaj jo zanima, kaj se ji zdi vredno fotografirati. Na naslednji njeni fotografiji je kotiček z njenimi najljubšimi stvarmi.

Oprema kolesarjev

V Londonu je vse drugače. Tudi oprema kolesarjev je drugačna od te, ki jo imamo kolesarji tu, doma. 

V Londonu se z avtomobili ne vozijotoliko kot pri nas. Večino prometa je z javnimi prevoznimi sredstvi, v glavnem z železnico. Veliko je kolesarjev. Na srečo tam ni takšne zime kot pri nas. Sneg je zelo poredko, niti vsako leto ne. Tako lahko kolesarijo celo leto.

Takšno urbano kolesarjenje me prav nič ne mika.

Po levi

V Londonu sem bil že velikokrat. Njihov promet po levi se mi ne zdi nič posebnega. Pri prečkanju ceste vedno pogledam na pravo stran.

Vsakič ša me stisne, ko kolesar zavija na desno in gre po križišču tam, kjer pričakujem, da ga bo vsak čas nekdo podrl.

Fotografiral sem, da sem pripravil primere, ki jih potrebujem na tečaju Fotopraktikum.

Odsevi in stolpnice

Pogled in odsevi

Te fotografije so še iz Londona. Precej tednov je že minilo, letni čas se je zamenjal, jaz pa še vedno urejam fotografije, ki sem jih napravil tam.

Na odseve sem nekoliko bolj občutljiv. Hitro jih vidim, tako kot silhuete, osamljene postave… Pač, pri fototečaju imamo domače naloge, pa se teme ponavljajo.

Tokrat sem si za nalogo zadal fotografiranje teh ogromnih stolpnic na Canary Wharf. Čisto drugače sem se jih moral lotiti, kot ko kolesariva po gozdovih okrog doma.

Jesen

Zdavnaj sva že doma iz Londona. Ampak, slik za urejanje je še veliko. Med njimi je tudi tale, ki sem jo napravil v Greenwich Park. Tam raste kot pravo drevo.

Na sliki so barviti, jesensko obarvani plodovi navadnje jagodičnice (Arbutus unedo). Menda je eno rastišče celo v Sloveniji, drugače pa raste bolj na jugu. Saj je uporabna tudi kot okrasna rastlina, le pozimi jo je pri nas potrebno umikati.

Videl sem jo žel v naravi, pa je bilo to že davno in sem pozabil kje. Tudi takrat so me zapeljali barviti plodovi, spomnim pa se, da je trpka in komaj užitna. V spominu imam tudi njeno ime, ki pa je tako nenavadno, da sem si ga najbrž napak zapomnil. Menda pa je odlična za marmelade, likerje…

Pozornost

Verjetno sem že pisal, kako opažam, da ljudje vedno bolj komunicirajo s telefoni in računalniki. Zato se vedno manj pogovarjamo in poslušamo. 

V Londonu je to še slabše. Nič posebnega ni, če v družbi prijateljev, ki sedijo skupaj v kavarni, vsak gleda na svoj telefon. Ko sva kje videla koga, ki je jedel sam, ni gledal v krožnik ampak na telefon poleg krožnika. H kavi najbolj paše telefon. Ko smo na letališču nekaj minut stali v vrsti, so prav vsi do enega gledali na telefon. 

Ta moški na fotografiji za računalnikom je prodajalec oblačil na tržnici. Tako je zatopljen v računalnik, da bi bilo nespodobno, če bi ga zmotil. 

Greenwich Park

To ni tipičen posnetek iz Greenwich Parka v Londonu. Je pa lepo videti, da vreme, ki sva ga tam imela ni bilo čisto idealno. Izpred observatorija je tak razgled na Canary Wharf. Veliko stolpnic je stanovanjskih. Ne znam si niti predstavljati, kako se tam živi.

Kar nekaj časa je že, kar sva se vrnila iz Londona. Doma se veliko dogaja in vse je bolj nujno od urejanja fotografij. Bodo že prišle na vrsto!