Čaj

Skoraj vsak opraviva dopoldanski sprehod na kavo. Zato je na tem fotodnevniku toliko skodelic. V takšnem vremenu nama prav pride tudi čaj.

. . .

Georg bo rekel, da žlička na fotografiji ni prav postavljena. Spregledal sem jo, sama pa se tudi ni hotela prestavili v bolj primerno pozo.

Pri zdravniku

Pred leti sva se v Ljubljanio vozila v službo. Sedaj se odpraviva le še, če imava kakšen pregled pri zdravniku, zobozdravnika ali kadar se dobimo tečajniki Fotopraktikuma.

Včeraj je bila čakalnica pri zdravniku takole okrašena. Všeč mi je bilo.

11. leto

Z Majdninimi smeškoti, odličnimi piškoti, smo proslavili 11. začetek šolskega leta tečaja Fotopraktikum. Res, že enajsto leto smo se zbrali in se dogovorili, kako se bomo letos pogovarjali o fotografiji in se kaj novega tudi naučili.

Trije tečajniki in predavatelj vztrajamo od samega začetka.

Registrirano kolo

To električno kolo je očitno iz Belgije in tam tudi registrirano. Ne vem, ali tam registrirajo vsa kolesa ali samo električna.

Kadar potujeva se velikokrat ustaviva v kavarnici, se poskušava zliti z okolicoi in opazujeva, opazujeva. Nikakor ne begava od znamenitosti do znamenitosti. Po nekaj dnevih takšnega opazovanja ugotoviva, da na mesto gledava čisto drugačno, kot sva ga dojemala ob prihodu.

Gospod in gospa iz Belgije sta se z električnima kolesoma pripeljala do Šuštarskega mosta, se ustavila za kakšno minuto, naredila nekaj posnetkov s telefonom in se odpeljala k neki drugi turistični znamenisti.

Razstava fotografij

Bil sem v Ljubljani. Sonce sredi dneva niti pribižno ni primerno za fotografije, ki sem jih nameraval napraviti. Za to razstavo pa je bila svetloba čisto v redu.

Na Galusovem nabrežju sem si ogledal razstavo fotografij Plečnikovih partizanskih spomenikov. Zelo lepo, čisto ostrmel sem. Kar nekaj novih idej sem dobil.

 

Izbrisani

Ulične razstave in predstave me močno privlačijo. Narejene so bolj zame kot tiste, ki so v elitnih galerijah, gledališčih in dvoranah.

Tako sem po naključju naletel na razstavo izbrisanih. Kar stisnilo me je, ko sem razmišljal kako grozna je tista izjava: “Po črki zakona!”, ki vedno velja le za nemočne.  Še huje, izmislijo se je tisti, ki že imajo oblast in želijo to moč izživeti nad nemočnimi.