Godalkanje


Mateja naju je spravila v Festivalno dvorano. Tam je bila prireditev, ki jo opiše beseda Balfolk. Ne veste, kaj je to? Tudi jaz nisem vedel, je bilo pa presenečenje prijetno.

Barja uči v glasbeni šoli. Njeni učenci, ona sama in gostje so igrali na skupinskem plesu. Super je bilo, uživala sva. Očitno je bilo všeč tudi glasbenikom. Ko so zaključili uradni del, so neutrudno igrali še na hodniku.
. . .
Odločil sem se, da fotoaparata ne bom jemal seboj. No, na koncu sem uporabil telefon.

Drugačno pokopališče

V pravkar minulih praznikih sva več hodila po pokopališčih. V zadnjem času so pokopališča drugače urejenena, pa mi še vedno ni všeč. Pač, različni smo v vseh podrobnostih v našem življenju. Ne vem pa, kako to urejajo v tujini.

Zaneslo naju je tudi na pokopališče v Polju. Tam so pripravili novo pokopališče, ki pa še ni zaživelo. Takšno prazno, zaenkrat izgleda drugačno, bolj urejeno. Upam, da bomo tam videli, kakšno naj bi bilo pokopališče primerno tudi za enaindvajseto stoletje.

Za znano mizo

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

foto: Janez Strojan

 

Tečajniki tečaja Fotopraktikum smo si ogledali TV Slovenija. Pokukali smo v mnogo prostorov in se seznanili z nekaj od neskončnega števila opravil, ki tam potekajo.

Več kot triurno vodenje je bilo pisano prav nam na kožo. Bolj podrobno smo pogledali ravno tisto, kar nas je najbolj zanimalo. Vodil nas je veteran, ki je celo svoje poklicno življenje preživel v tem okolju, zato so bile razlage in vodenje temu primerne.

Še enkrat – nepozabno.

Turistična Ljubljana

Že nekaj tednov nisva bila v Ljubljani. Včeraj je bilo tja pravo potovanje. Imel sem dve uri časa, pa sem se po mestu s fotoaparatom potikal kot kakšen turist. Dobil sem vtis, da je Ljubljana sproščena, mirna, čista, urejena, brez vrveža in gneče. Torej sem videl takšno, kakršno si želijo turisti moje starosti. Preživel sem prav prijeten dan.

Okrog Tromostovja je bilo precej turistov. Kavarnice so bile doopoldne kar precej zasenedne. Pričakoval bi, da so turisti glavni gostje. A v vsaki kavarnici je bilo slišati predvsem slovensko govorjenje. Zdelo se mi je, da je bilo narečje skoraj vedno ljubljansko. Torej, kavarnice pridejo prav tudi domačinom.

Študentje v Tivoliju

Spet me je zamikalo, da brskam po starih filmih. Presenečen sem ugotovil, da imam vse diapozitive že v digitalni obliki, negativi pa so še vsi neposkenirani.

Pa sem se lotil. To je prvi film, ki sem ga po dolgem času poskeniral. Presenetilo me je, kako dobro sem lahko iz barvnega negativa restavriral barve. Pri nekem drugem filmu, ki pa je bil štirideset let hranjen drugače, pa sem lahko napravil le črnobele fotografije.

790700 Ljubljana Študentsko popoldne