Vsakodnevna vožnja v službo in domov je najslabše izkoriščen čas dneva. Le nekajkrat letno sem sopotnik, drugače sem vedno voznik. Prav trudim se, da mi misli preveč ne uhajajo, da ostanem zbran. Hkrati je vožnja tudi najnevarnejši del dneva.
. . .
Včasih pa se le peljem. Vedno izberem zadnji sedež, tam me vožnja sama manj moti. Tokrat sem čas izkoristil, da sem naredil fotografijo, kjer je primerno osvetljena temna notranjost avtomobila, krati pa je tudi prizor skozi okno primerno osvetljen. Z velikim fotoaparatom in svojimi fleši mi to ne predstavlja kakšnega velikega problema. Kaj pa s “tamalim” fotoaparatkom?
Fotodnevnik - ena na dan 