Barvito

Mislil sem, da se pri balah trudijo, da bi jih napravili čimbolj neopazne. Priznam, da sem že leta mislil, da jim to ne uspeva najbolje.

Pri tem prizoru v Dolenji vasi pa se mi je odprlo. Trudijo se, da bi bile čimbolj vidne. Do sedaj jim tudi to ni uspevalo, sedaj pa so se končno izboljšali.

Pač, za samopodobo je hudo, če nikakor ne moreš najti bale, ki se ti je nekako izgubila. Še lažje bi jo bilo poiskati, če bi na vsako namontirali še utripajočo luč.

Cmok, cmok…

Bila je lepa nedelja, pozabila pa sva, da je bil cel pretekli teden deževen. Iz Planine sva šla po polju proti Ivanjemu selu. Na kolovozu se nama je čez pot postavil pas razmočenega terena. Saj bi se lahko vrnila, pa je za to potreben pogum, ki ga ni bilo. Prečila sva mini potoček, pri tem pa je bilo slišati cmok, comk, cmok.

In seveda, potem je bilo v čevljih neprijetno mokro.

Kosilo za dva

Georg ugotavlja, da za enega ni lahko kuhati. Karkoli pripravi, mora potem jesti še enkrat ali dvakrat.

Tudi pri nama porcije, ki jih lahko kupiva, nama ponavadi zadoščajo za dva obroka. Ostanke prejšnjega dne navadno pripraviva z zelenjavo, testeninami ali pa rižem.

Takole sva porabila ostanke argentinskih zrezkov iz Hoferja, ki sva jih pripravila prejšnji dan.

Okrasni bezeg

Na vrtu je Boža že pred časom posadila nekakšen okrasni bezeg. Listi so temni, socvetje je podobno kot pri našem bezgu, le veliko manjše. Nikoli si še nisem ogledal posameznih cvetkov. Zelo majhni so. Ko jih povečam, se mi zdijo zelo nenavadni. Celo Boža jih ni prepoznala, ko sem ji pokazal to fotografijo.

Če malce pomislim, tudi posameznih cvetkov našega bezga si nisem od blizu še nikoli ogledal.