Morska žaba

Petek je, dan za ribe. Ob petkih pride v Cerknico potujoča ribarnica. Ponavadi je dobro založena. Tudi ta žaba je bila kupljena tam.

Portrete rib sem začel delati, ko sem ugotovil, da med sabo tekmujejo, katera je bolj grda. Prav tako tekmujejo, katera je bolj okusna.

Bolj je grda – bolj je dobra

Potujoča ribarnica, ki se vsak petek ustavi v Cerknici preseneča. Izbor rib je daleč nad mojim poznavanjem ribjega življa. No nekaj izkušenj sem že nabral. Že večkrat se mi je potrdilo, da je pagar zelo, zelo dobra riba. Tale je imel skoraj kilo. Da se ga ustrašiš. Za dvakrat ga bo.

Ta bo šel v pečico. Za takšno kilogramsko, pa še čokato ribo, je pečica skoraj edina rešitev.

Tik preden gre v pekač, ki postaja zadnje čase premajhen, gre riba na fotografiranje. Šele na sliki je videti, kako je riba, zaradi katere se mi še sedaj cedijo sline, grda. Pravzaprav so menda kar vse grde.

Na spletu sem našel, da s podočnjaki tre školjke, ki so ji glavna hrana.

Grdogleda

Ribe, ki jih spečeva, skoraj vedno gledajo zelo grdo. Večje kot so, bolj grdo gledajo. Seveda pa so velike ribe tudi boljše od manjših. Človek bi pomislil, da bolj kot je riba dobra, bolj grdo gleda.

Ob petkih pride v Cerknico potujoča ribarnica in tam sva že čisto stalna kupca. Največkrat nakupiva rib za dva dni.

Ribe vedno takoj očistim in takrat moji prsti niso najbolj primerni za prijemanje fotoaparata. Zato rib ne fotografiram ravno pogosto.

Hobotnica s krompirjem

Hobotnica je na najini mizi bolj poredko. Glavni razlog je, da je vedno prevelika samo za naju. Če pa nas je več….

V teh corona časih so najina kosila odlična. Vsako je nekaj posebnega, kot da bi hotela kompenzirati ostale užitke, ki so sedaj nedostopni ali pa celo prepovedani. Nič hudega. V naoljen pekač nareževa čebulo, krompir, po vrhu še odmrznjeno hobotnico. Pokrijeva s folijo in pekač pustiva v pečici na 200 stopinj za eno uro in pol.

Petek je

Petek je. Odkar so ti čudni časi z virusom, so naju navadili, da sva doma in da se drživa reda. V petek pride v Cerknico potujoča ribarnica. Vsakič in redno kupiva rib vsaj za dva ali celo tri dni. Od poletja menda nisva manjkala niti enkrat.

Pozimi si lahko privoščiva večje ribe, saj jih lahko spečeva v pečici. Kupujeva vedno večje in večje, ki vedno bolj zapolnjujejo pekač. Sedaj morajo v pekač že diagonalno.

Zadnje čase večkrat spečeva ribo skupaj s krompirjem in zelenjavo, ki ju prej malo prevreva. Tako se nama zdi, da se vse skupaj lepše speče.

Nad potujočo ribarnico sva navdušena a se vsakič spomniva na čase, ko je bila v Cerknici še stalna ribarnica.

Lignji iz pečice

Ob petkih pride v Cerknici potujoča ribarnica. Menda jo obiščeva prav vsakič.

Ob petkih imava ponavadi za kosilo lahko kakšne pečene kalamare. Do pred kratkim sva jih pripravljala na žaru, sedaj, ko je bolj mraz, pa v pečici. V soboto so za kosilo pečene ribe. Velikokrat se zgodi, da je riba prevelika za naju oba, pa kakšen košček ostane še za kasneje. Iz njega narediva odlične rezance in tako so ribe na jedilniku za glavni obrok vsaj trikrat na teden.

V zmrzovalniku je vedno kakšen ribji filet in pa repki kozic. Prav pridejo, če ni vnaprej določeno, kaj bova imela za kosilo. Zmrznjene fileje velikokrat sopariva s popečeno zelenjavo, včasih pa končajo kot curry. Repki so nama najboljši z rezanci.

Slani fileti ičunov so odlični za zajtrk, še posebej, če so v kombinaciji s kakšno v olje vloženo zelenjavo.

Tako pride večino dni na mizo nekaj ribjega.

Polhi za kosilo

Eno je gotovo, v teh korona časih jeva odlično. Ob petkih redno obiskujeva potujočo ribarnico, kjer se z dobrotami založiva vsaj za dva dni.

Zadnjič pa nama je Janez prinesel že pripravljene polhe. Samo pogrela sva jih, pripravila krompir in solato, postavila kozarca z vinom in že je bilo enkratno kosilo nared. Kdor tega še ni poskusil, ne more vedeti, kako je dobro. Mmmmm…