Kosilo na terasi

Pogrinjek je že bil na mizi, ko se je Boža spomnila, da je mogoče še zadnji dan letošnjega leta, da imava možnost kosila na terasi. V toplem popoldnevu sva na stežaj odprla vrata na teraso in pripravila mizo, ki je tam že čakala. 

Za kosilo je bil “fish curry”, kuhan riž in radič  izboljšan z granatnim jabolkom.

Tople sončne žarke sva zavestno dodobra izkoristila, saj vremenska napoved za prihodnje dni ne predvideva sonca. Potem bo pa itak že mraz.

Por z rakci

Če sva v petek, ko pride potujoča ribarnica v Cerknico, doma, potem nekaj dni ni težav z jedilnikom.

Na vrsto je prišel por. Boža ga je na mini vrtičku pridelala toliko, da ga bova jedla kar še nekaj časa. Danes sva ga pripravila na hitro, z rakci, prazaprav s kozicami. Odlično!

Fotografiral sem kar tako, mimogrede. Nič nisem pripravljal mize, Boža vsak dan poskrbi, da izgleda urejeno. Le kozarec z vinom sem premaknil. Ni bil namen, da bi pokazal svoje fotografsko neznanje, niti nisem hotel slasten obrok dokumentirati. Preprosto, preden sva sedla za mizo, sem napravil nekaj fotografij in kosilo je bilo potem zato še bolj okusno.

Bučke, bučke, bučke…

Boža je letos na vrtu vsadila samo tri sadike bučk. Letošnje leto je za bučke prijazno, zato rastejo kot zmešane. Boža se trudi, da pobere še čisto majhne, jaz  si izmišljam recepte, pa se zaloga bučk v hladilniku vseeno veča.

Na jedilniku so praktično vsak dan. Zadnje dni sva jih napravila tako:

– testenine z bučkami in ostankom orjaškega lignja z mediteranskimi začmbami,
– bučke in ostanek orjaškega lignja po v ostrigini omaki in ingverje, riž kot priloga,
– curry iz bučk (2x), riž kot priloga,
– bučke na žaru kot priloga k argentinskemu zrezku iz Hoferja,
– bučke v ostrigini omaki z ostanki argentinskega zrezka, riž kot priloga (na sliki).

Ja, zadnji teden je bil en obrok brez bučk.

Slanina

Mesa na jedilniku nimava prav vsak dan. Velikokrat so na sporedu ribe ali lignji, svinjina pa le zelo poredko. Največkrat je v obliki kakšne klobase, krvavic, 2 krat ali 3 krat letno pa tudi v obliki pečenih rebrc iz Mercatorja.

Včasih pa se nama po svinjini le pocedijo sline. Za takšne primere so v zmrzovalniku že pripravljene kocke slanine. Še zmrznjeno kocko nareževa na čisto drobne rezinice. Te se na jeziku kar same stopijo.

Prvo kosilo v Palermu

Na najinih izletih je hrana odlična. Včasih mi je kar žal, da ne morem več pojesti in s tem poskusiti več različnih jedi.

V Palermu so bili prav vsi obroki odlični. Tole je najino prvo kosilo, ko sva tja pripotovala. Nisva se še razgledala in nisva še vedela, v katerem predelu so restavracije po najinem okusu. Tole je riba, pripravljena z vsemi mogočimi semeni. Ampak glavna je bila buča. Kuhana ali pečena je bila v neki sladko-kisli omaki, ki je imela prav omamno dobro aromo. Za oba je bila nekaj popolnoma novega.