Cavatelli

Vsako najino potovanje je zanimivo tudi zaradi hrane. Že vnaprej se veseliva novih okusov in načinov priprave. Nazadnje, v Bariju, se je vse vrtilo okrog različnih vrst testenin z različnimi dodatki. Na sliki so cavatelli s klapavicami.

Zanimivo, skoraj vsakič odkrijeva kaj novega in zanimivega. Vsakič se tudi česa naučiva.

Ušesca

Takšni vrsti testenin pravijo v Bariju orecchiette, mi pa smo to prevedli v ušesca. Delajo jih kar na ulici, tam jih tudi prodajajo. Iz testa najprej naredijo za mezinec debel svaljk. Od tega z nožem odrežejo košček in hkrati potegnejo nož, da se testo splošči. Če se ob tem ne zvije dovolj, mu pomagajo še s prstom. Potem jih samo še posušijo.

Kot “primo” so na jedilniku v prav vseh restavracijah, ki smo jih tam videli. Nam so bili zelo všeč.

V Bariju sva bila že pred štirimi leti. Takrat sem posnel spodnji video. Prejšnji teden sem prav na istem mestu videl isto gospo, ki je ravno tako med klepetom izdelovala ušesca.

Hruškica

Kadar se s kolesom peljeva po asfaltni cesti, začnejo gume včasih nekako cmokati. To je zaradi sladkorja in lepljivosti povoženih hrušk, jaboljk, cibor ali sliv. To pomeni, ne da bi pogledal navzgor, da sem pod sadnim drevjem.

Včeraj sem po dolgem času ob cesti zagledal čisto drobcene hruškice, debele le za prst. Spomnila sva se, kakšno veselje nama je takšna najdba naredila, ko sva bila še otroka. Suhe in puste so in pravimo, da usta vlečejo skupaj. Sprva so neužitne, ko pa se zmedijo, postanejo sladke in okusne.

Ustavila sva se in pobrala tiste, ki so bile dosegljive in so se na tleh že zmedile. Kar tam sva se posladkala. Poskusil sem fotografirati tudi drevo, pa so bile hruškice tako drobne, da jih na sliki ni videti.

Pekoč curry

Če nama je všeč ali ne, doma kuhava različne jedi a po podobnih postopkih. Ne gre drugače. Kadar sva na potovanju, vedno izbirava jedi, ki jih doma ne moreva ali ne znava narediti. Priložnost, če se le da, izkoristiva za kaj novega.

Naroči sem pekoč curry s kozicami. Saj imam rad, da je malo bolj oster, a narezanih feferonov vseeno nisem pojedel.

Suši

Kadar sva v Londonu je to prijetna izkušnja tudi za najine oči in želodec. Takšen nabor sušijev je bil za večerjo.

V Londonu je vse drugače kot doma. Tudi kuhajo po svoje. Veliko hrane je že pripravljene ali pa jo naročijo, da jo dostavijo domov.

Je pa zato na voljo veliko jedi, do katerih doma ne moreva. To je predvsem azijska hrana, ki jo oba obožujeva. Ob tej večerji pa sem se naučil še nekaj o bontonu v povezavi s sušijem.

Polžek v trgovini

V Valletti so v trgovini ob stojnici s sadjem prodajali vrečo v velikosti nogometne žoge polno polžkov. Za 5 EUR jih je kar veliko.

Najbrž bom poiskal kakšen recept, kako polže pripraviti za kosilo. Do sedaj sem jih jedel samo enkrat, ko so mi jih v Španiji postregli k vinu.

Lansko leto je na vrtu vse gomazelo. Eden od polžkov je lezel že v spalnici po steni. Ko jih bom nabiral za kuhanje, jih bo zagotovo premalo.

Mogoče je pa to rešitev, kako se ubraniti polžev.

Zobatec

Tak zobatec mi je najboljši. S toplejšim vremenom bova prešla iz pečice na žar. Tam se tako velikih rib ne lotim. Pa saj ni potrebe, največkrat jih pripravim le za dva.

Ugotovil sem, da je edina stalnica v najini prehrani ribji obrok v petek in v soboto.

 

Testenine

Rada pokusiva kakšen nov okus ali vsaj drugačen način priprave. Na potovanju je takšnih priložnoti toliko, da je izbira prav težavna.

Na Malti so testenine na izbiro prav v vsaki restavraciji. Poleg različnih okusov, (na voljo jih je vsaj pet, lahko pa tudi deset), sva se morala odločiti še za obliko in barvo.

Romb

Ob petkih fotografiram ribe, pravzaprav portrete rib. To pomeni, da se s fotoapratom postavim točno pred ribo in jo fotografiram tako, da v kader dobim obe očesi. Usta ribe so tako ponavadi na fotografijah vodoravna in simetrična.

Tokrat ni šlo tako zlahka, pravzaprav še vedno ne vem kako bi slikal romba točno od spredaj. Ali mora biti gornji posnetek vodoraven ali navpičen? Morajo biti usta vodoravno? Vsaj oči naj bodo simetrične.

Sedaj vidim, da je list imel vsaj oči simetrične. Kaj naj pa naredim, če riba niti očes nima simetričnih?

Romb je morska riba bokoplavutarica. Kot pri listu je tudi pri rombu mladica podobna mladicam ostalih rib. Očesi ima simetrični in plava navpično. Počasi pa začne plavati na boku, desno oko pa se premakne na levo stran i levemu očesu.

Romb na najini mizi ni ravno pogost. Ponavadi imajo v potujoči ribarnici ob petkih le prevelike primerke. Tokrat je bilo drugače. Dobil sem takšnega, ki je bil le “malo” prevelik.

Na pladnju je izgledal še kar normalno.

Zame je romb  najbolj okusna riba od vseh, kar sem jih poskusil.

Ješprenj drugače

Ko sem pregledoval ta Fotdnevnik, sem ugotovil, da sem fotografije ješprenja že večkrat objavil. Tako rada ga imava, da sva ga prav vsakič vesela, včasih ga celo fotografiram.

Tokrat ga je Boža skuhala z zelenjavo, ki najbrž ne sodi v tradicionalen ješprenj. Pač, to je bilo pri roki. Tudi ta ješprenj je bil odličen in komaj čakam (najbrž bom dolgo čakal), da pride spet na vrsto.

Govedina s porom

Včasih sva govedino s porom naredila večkrat. Sedaj nekako ne pride na vrsto. Je pa zato bolj okusna, ker že dolgo ni bila na jedilniku.

Najbrž je to najbolj enostavna jed, ki jo pripravljava doma. Ko imam vse narezano, je jed kuhana v štirih minutah.

Zadnja najina cvetača

Pred dvema tednoma so košute na najinem vrtu pospravile ves pridelek. Ostali so le še storži brstičnega ohrovta. Po malem so jih košute kar še hodile glodat skoraj vsako noč. Boži je bilo dovolj, da je vsako jutro vse pohojeno, pa je z vrta počistila prav vse ostanke in posejala motovilec. Zaman, kar še naprej tacajo po posejanem motovilcu, kot bi iskale, kam so tisti storži izginili.

Na sliki je zadnja cvetača z najinega vrta, ki jo je Boža rešila pred košutami. Pripravila jo je za kosilo, ki je bilo vse prej kot vegetariansko.