Stolpnice in odsevi stolpnic

Prav pred kratkim smo imeli obletnico mature. S sošolci iz srednje šole smo obujali spomine tudi na nekatere podrobnosti, ki smo se jih učili. Takrat smo pri pouku angleščine veliko brali Modern English, revijo za tujce, ki se učijo jezika.

Spomnim se, da smo brali članek, kako so začeli graditi Canary Wharf. Sprva je bil tu poslovni center, sedaj pa je ogromno stanovanjskih stolpnic. Na sliki je vidno, v kaj se je spremenilo to območje v teh štiriinpetdesetih letih.

Pred nekaj leti so ugotovili, da je na območju toliko stanovanj, da širitve niso več možne, saj javni prevoz ne bi zmogel večjih obremenitev. No, v dveh covid letih je veliko ljudi začelo delati od doma in tako bodo stanovanja gradili še naprej.

Mural v Ljubljani

Na  ta  mogočen  grafi  sem  naletel  v Ljubljani.  Tolikšen  je, da je bilo zagotovo potrebno precej trud in časa, da so ga dokončali. Zagotovo ni bilo tako, kot si predstavljam nastanek grafita: ponoči samotni ulici temna oseba z ruto čez spodnji del obraza s sprejem v vešči roki z širokimi potezami na steno napiše geslo in izgine.

Takšni murali in grafiti so mi všeč. Razveselim se jih prav kjerkoli jih vidim in jih včasih tudi fotografiram. Enega zanimivega in še veliko večjega imamo v Cerknici.  Žal ga še nisem fotografiral.

Na Placu

Na tečaju Fotopraktikum smo se učili o panoramah. Tudi jaz sem jih napravil nekaj.

Ta je nastala na večernem sprehodu. Pripeljali so nas v stanje, ko smo zadovoljni, da v takšnih primerih nismo več obvezni nositi maske. Halo! Saj v Cerknici se  podnevi, še bolj pa zvečer, počutim kot v mestu duhov. Pravzaprav, še duhov ni.

 

Zadnji kraj

Vedno bolj dojemam jezero kot nekaj čarobnega. Še posebno skrivnosten je Zadnji kraj. Tam redko srečaš človeka in zdi se mi, da sva daleč, daleč od vsega.
. . .
Panoramo sedaj sestavim kar mimogrede. Še lažje je s telefonom. Če samo pomislim, kako zapleteno je bilo to še nekaj let nazaj!

13. Noujorški tek

Včeraj sta Janez in Breda organizirala že 13. Noujorški tek.

Da ne bo nesporazuma – to je tek skozi begunjski Noujork in ne ameriški New York.

Precej nas je bilo. Meni se je zdelo, da nas je nemogoče prešteti. Razlezli smo se po Cencovem dvorišču, da vseh udeležencev nisem mogel zajeti z enim posnetkom. Napravil sem dva posnetka in ju sestavil v panoramo.

Za primerjavo sem izbrskal fotografijo vseh udeležencev 1. teka, ki je bil leta 2006. Bilo nas je 11.

V tem času smo se razmnožili. Danes so udeleženci sestavljeni iz treh generacij. Tastari smo ostali enaki, tamladi pa so se v teh 12 letih strašansko postarali 🙂