Lajf

Sobota zvečer. Ni še tako dolgo, kar smo ob sobotah izbirali, kam bomo šli u lajf.

V Cerknici smo včeraj lahko izbirali: ali gremo k Ledi na sladoled (pri 2 stopinjah Celzija), ali pa da gremo na burger k d’Burger. Tudi tu se niso mogli pohvaliti z obiskom. Na večernem enournem sprehodu nisva srečala prav nikogar.

Po 19 uri pa je itak vse zaprto.

Motiv za fleš

Na tečaju Fotopraktikum imamo zadnje tedne teme povezane s flešem. Zaradi tega kar naprej iščem motive, ki bi jih droben fleš na fotoaparatu lahko naredil boljše. Le tako lahko pripravim primere, na katerih bomo videli možne uporabe fleša.

Upam, da je fleš tako obsedel tudi tečajnike in da prav tako iščejo, kaj bi se dalo fotografirati na ta način.

Na sladoled v februarju

Včeraj so pri Ledi začeli s sezono sladoleda. Da je že čas za sladoled je razvidno s spodnje slike. Sef je povedal, da jim ni uspelo narediti toliko sladoleda, kot so ga želeli obiskovalci.

Včeraj sva se najprej povzpela do Gradišča. Med potjo sva se počasi slačila, da sva bila nazadnje s kratkimi rokavi. Popoldne sva bila na vrtu, pa se ni bilo treba nič bolj obleči. Pogledal sem fotografije, kakšno vreme je bilo v preteklih letih, pa sem pripravil kratek pregled prispevkov, ki so v preteklih letih nastali zadnje dni februarja po letih. Sladoled v teh prispevkih ni bil omenjen niti enkrat:

2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

Noč

Že včeraj sem jamral, da nimava časa, kot da bi bila tipična upokojenca. Popoldanski sprehod največkrat opraviva že po temi. Večkrat greva na pokopališče, tja greva lahko v vsakem vremenu in tudi ponoči.

. . .

Že na poti tja sem razmišljal, da mi v časih, ko sem fotografiral še na film, verjetno ni uspela niti ena fotografija v temi. Na pokopališču je bila prava tema. Cerkvice v iskalu in na zaslončku sploh ni bilo videti. V takšnih razmerah so težave tudi z ostrenjem. Le zvezde so bile lepo vidne, pa na zahodu se je čisto rahlo svetilo.

Fotoaparat sem imel seboj, ker sem nameraval napraviti nekaj novega, kar še nisem. Bilo je preveč temno, pa sem misel opustil. Vseeno je nastalo tole. Doma na zaslonu sem ugotovil, da sem ujel tudi en utrinek.

 

V mraku domov


Izgleda, da sva tipična upokojenca. Verjetno zato včasih pride dan, ko ni časa niti za sprehod. Takrat se od doma odpraviva tako pozno, da se vrneva domov že skoraj čisto ponoči.

Malo se že pozna, da je dan daljši. Če pa je še jasno, nebo tam nad Italijo še nekaj časa žari. Brez luči se oči navadijo na temo, po tleh je belo in tako s hojo ni težav niti ob nekoliko bolj pozni uri.

Na Placu

Na tečaju Fotopraktikum smo se učili o panoramah. Tudi jaz sem jih napravil nekaj.

Ta je nastala na večernem sprehodu. Pripeljali so nas v stanje, ko smo zadovoljni, da v takšnih primerih nismo več obvezni nositi maske. Halo! Saj v Cerknici se  podnevi, še bolj pa zvečer, počutim kot v mestu duhov. Pravzaprav, še duhov ni.