Spet nekaj čudnega

Na najinih sprehodih in kolesarjenjih videvava takšne poganjke vsako leto. Drobni so, a vedno jih veliko skupaj. Ko sem se jih dotaknil, se je kar zakadilo. Še najbolj verjetno je, da je to kakšna vrsta preslice.

Mislim, da sem jih že fotografiral, a fotografij ne najdem. Prelistal sem tudi vse spomladanske objave na Fotodnevniku, pa nisem našel. Tako ostajajo še naprej uganka.
. . .
Mali fotoaparatek, ki ga imam seboj na kolesarjenju, ni najbolj primeren za makro fotografiranje. Težave ima z ostrenjem, pa tudi na zaslonček slabo vidim, saj ga za takšne posnetke držim čisto pri tleh.

Advertisements

Vsiljivec

Prišibal je na sredo terase in za seboj pustil sled. Priznam, da ga lahko pogledam tudi tako, da je lep. Vseeno jih na našem vrtu ne trpiva.

Letos jih je manj. Od pomladi jih redno pobirava in skoraj so izginili. Glede na mokro vreme mi je to nerazumljivo. Najhuje je bilo lani.

Zašel je na cesto

Ne vem, kako je ta bukov kozliček zašel na sredo makadamske ceste. Kar tam sem ga fotografiral, potem pa sem ga odnesel nazaj v zelenje. Izgleda, da so radi na makadamu, ali pa jih s kolesa tako sploh vidim.

Lepo je poziral. Levo prednjo nogo je dvignil na kamenček, da je bila poza bolj dinamična.


To je pa precej bolj običajna fotografija. Temu se reče podplatov pogled, to je pogled, tik preden ga pohodiš.