Najine domače živali

Pri nas imamo vse polno domačih živali: polži, nekaj hroščev, komarji, kakšna čebela, ptiči, kobilice, metuljčki, kačji pastirji, martinček, tri ribice v ribniku in ta žaba. Pred časom sva imela tudi mačko, pa nama je bilo preveč hudo, ko je ostarala in na mačko niti pomisliva ne več. Prasca in koze pri nama na srečo ni.

Včeraj sem s fotoaparatom ujel žabo, ki je ravno šla na jutranji sprehod do ribnika. Pri tem mora prečkati teraso in tam jo na srečo lahko vidim. Po isti poti se vask večer vrača domov.

. . .

Vedno se trudim, da je fotografija vsaj nekoliko drugačna, kot se pričakuje.

Advertisements

Zelena pošast

Saj ni pošast, samo kobilica je.

Priletela je skozi odprta vhodna vrata in priletela prav pred mene. Odlično. Prijel sem kar prvo tkanino, ki mi je prišla pod roke, jo ujel in nesel na teraso. Tu sem jo predal v  roke Boži kar s tkanino vred. Drugače je verjetno ne bi hotela prijeti.

Skočil sem po fotoaparat, na njem je še vedno macro leča, Boža je naslonila roke na mizo in evo, nastala je takšna pošast.

Vidim te!

Zagotovo me je videl. Najbrž drugače ne bi stezal svojih oči proti meni. Ali pa je kar tako poziral.

Na “tavelikem” fotoaparatu imam sedaj makro lečo, na katero sem skoraj pozabil. Prav vse, kar mi pride pod roke, mi pride prav tudi za fotografiranje.

Roža ni plastična

Pri prijateljici sem bil na obisku pa sem zagledal nenavadno rožo. Najprej sem mislil, da je plastična. Pa sem zagledal kapljice, ki so polzele po cvetovih. Potem sem mislil, da so cvetovi mesnati.

Šele ko sem fotografije povečal, sem videl, da je po površini cvetov polno drobnih laskov.

Spet nekaj čudnega

Na najinih sprehodih in kolesarjenjih videvava takšne poganjke vsako leto. Drobni so, a vedno jih veliko skupaj. Ko sem se jih dotaknil, se je kar zakadilo. Še najbolj verjetno je, da je to kakšna vrsta preslice.

Mislim, da sem jih že fotografiral, a fotografij ne najdem. Prelistal sem tudi vse spomladanske objave na Fotodnevniku, pa nisem našel. Tako ostajajo še naprej uganka.
. . .
Mali fotoaparatek, ki ga imam seboj na kolesarjenju, ni najbolj primeren za makro fotografiranje. Težave ima z ostrenjem, pa tudi na zaslonček slabo vidim, saj ga za takšne posnetke držim čisto pri tleh.