Začetek sezone

Včeraj sva pod roštiljem letos prvič zakurila. Zunaj je bilo prijetno toplo. V majici brez rokavov sem bil na terasi so sončnega zahoda – februarja. Šele takrat sva se spomnila, da bi bilo to dobro dokumentirati tudi s fotografijo.

Verjetno se bo kmalu precej ohladilo. Nič zato, sezona se je začela. Mraz jo bo prekinil le za kakšen dan, teden, …

Avto sva prodala

Avto sva prodala. Pri hiši je bil 25 let. Ko je bil nov, sva bila takšnih let, kot so sedaj naši otroci. V tem času je bil del našega življenja. V njem smo preživeli tisoče ur.

Nepogrešljiv je bil za vožnje v službo, smučanje, kolesarjenje in za potovanja. Zelo priročen je bil, da smo se skupaj s hčerkino družino lahko peljali vsi hkrati.

Posebnost tega avtomobila je bila, da se je lahko udobno peljalo šet odralsih oseb. Vsaka taka vožnja je bila zabavna in žur zase. Rekli smo mu kar avtobusek. Če smo odstranili zadnjo vrsto sedežev, so šle vanj zlahka 4 osebe in 4 kolesa. Rekord je bil, ko smo z njim peljali 12 koles, ki so drugače sila neroden tovor.

Najprej sva razmišljala, da bi ga registrirala še za eno leto. Po krajšem razmisleku sva ugotovila,  da ga v tem covid časih niti ne moreva uporabljati.

. . .

Za objavo oglasa sem preiskal svoj arhiv fotografij, ki vsebuje približno 400.000 fotografij, pa sem jih našel manj kot deset. Preveč je bil vsakdanji, da bi pritegnil oko fotografa. Še to sliko je napravila Boža.  Od nastanka gornje slike je minilo 6 let, avto je bil takrat star že 19 let. V vseh 25 letih se niti zunaj niti znotraj ni veliko spremenil. Nam se ta leta poznajo veliko bolj.

V peči spet gori

Med Božičem in Novim letom je na najini peči počilo steklo. Tako nisva mogla kuriti, čeprav nama je peč že nekaj let v najini hiši glavno in skoraj edino ogrevalo.

Danes so nama skoraj po štirih tednih pripeljali novo steklo, ga namontirali in tako peč spet deluje. Tudi na tej sliki je videti, da mi je odleglo.

Sivka cveti drugič

Ta svet je res zmešan. Le prvo stran časopisa preletim, pa lahko rečem le: “Adijo, zdrava pamet!”.

Tudi v naravi ni vse tako, kot bi pričakoval. Sivka na vrtu je letošnje poletje cvetela lepo, veliko veselja nama je naredila. Kot je treba, jo je Boža postrigla in to je videti tudi na današnji fotografiji. Namesto, da bi potem šla v spanje, je zopet pognala in sedaj, v začetku novembra ponovno cveti.

Če bi bil sedaj že sneg, ne bi bilo nič posebnega. Da pa sivka cveti drugič, pa mi je čudno. Počasi mi postaja jasno, da najbrž z menoj ni vse v redu, če me čudi toliko stvari.

Tudi na vrtu je jesen

Takšna je jesen na najinem vrtu. Javor je že slekel polovico svojih listov. Za vrt skrbi Boža. Čez ima tudi fotografiranje vrta.

Sem in tja pri zajtrku samo zaslutim očitek, da na tem blogu objavljam preveč prestreljenih  prometnih znakov, povožene jazbece in polovične lisice. Vsaj za praznik bi lahko objavil kaj lepega.

Ja, res je. Najin vrt je veliko lepši.

Jesen na vrtu

Kadar jeseni posije sonce, najin vrt zažari.

Včeraj sva v toplem popoldnevu imela kosilo kar zunaj, na terasi. Prijetno je, ko imaš na drugi strani mize takšen prizor.

Spremembe na vrtu dokumentira Boža in tudi tokrat se je na fotografiranje spomnila sama, šla po fotoaparat in naredila to fotografijo.