Mateja naju je spravila v Festivalno dvorano. Tam je bila prireditev, ki jo opiše beseda Balfolk. Ne veste, kaj je to? Tudi jaz nisem vedel, je bilo pa presenečenje prijetno.
Barja uči v glasbeni šoli. Njeni učenci, ona sama in gostje so igrali na skupinskem plesu. Super je bilo, uživala sva. Očitno je bilo všeč tudi glasbenikom. Ko so zaključili uradni del, so neutrudno igrali še na hodniku.
. . .
Odločil sem se, da fotoaparata ne bom jemal seboj. No, na koncu sem uporabil telefon.
Fotografije in fotozgodbe letošnjega festivala Plavajoči grad še nisem pripravil. Kar nekaj časa se jih ne bom lotil. Za do takrat pa objavljam seznam prispevkov, ki sem jih napravil lani, Plavajoči grad 2016.
Leta 2006 smo nameravali sredi aprila teči maraton v Parizu. Zato Mali kraški maraton v Sežani konec marca ni imel nič vabljiv termin. Da bi šli v Sežano samo za počasni trening, je bila pa štartnina za njihove oprane makarone daleč previsoka.
Odločili smo se, da bomo izvedli le svoj, nekoliko krajši trening, denar pa, ki bi ga porabili za startnino, pa porabili za tazaresno večerjo. In tako smo tudi naredili.
In tako je nastal Noujorški tek. Breda in Janez ga od takrat priredita vsako leto. Razvil se je v prijeten tek in druženje. ( in če še ne veste, na Noujorškem teku klobasa najbolj prija)
Letos bo že 8. Noujorški tek v soboto 23. 3. 2013 s startom pred Cencovo mesnico v Begunjah ob 15h in ob 14:30 za pohodnike (Vabilo).
Na Janezovo prošnjo sem nabral fotografije, ki so po Noujorških tekih ostale v mojem arhivu.
Izbor fotografij, ki so jih naredili Ana, Bojan in Urban
Večerja v Narinu
Filmček o Noujorškem teku 2007
Filmček Petrovih fotografij
Filmček iz fotografij Noujorškega teka 2008
Galerija fotografij 2009
Po jezeru se ob strugi navadno peljeva od Gorice proti Gorenjemu Jezeru. več..
Zadnja navodila pred startom
Organizacija je že preizkušena. Tako je letošnje Kolesarjenje po Menišiji bilo brez težav in presenečenj. Še vreme je sodelovalo.
. . .
Pripravil sem še nekaj slik, na ostale pa bo treba počakati.
Klikni za filmček
Po špansko se J v Justa prebere kot H. To nama je bilo smešno, saj je Justa čisto v redu ime in se lepše sliši kot Husta.
Kar nekaj so skupaj nametali. Kaj je že to plajba?
Zanimivo mora biti, da si v službi v stavbi, ki je hkrati tudi turistična atrakcija. Tu dela Tina. Ker vidi stavbo vsak dan, se ji najbrž ne zdi nič posebnega.
. . .
Motivov za fotografiranje sem imel v tem okolju neskončno. Samo za nekaj korakov sem se prestavil, pa je bil pogled čisto drugačen. Kaj šele, da bi vključeval še osebe.
Macy’s je največja veleblagovnica v New Yorku. Menda je tudi največja na svetu. Seveda smo skočili tja, da smo pokukali v to čudo.
Presenetili so nas, saj smo naleteli ravno na teden, ko so celotno pritličje okrasili z rožami, ločnicami in aranžmaji. Pa saj ne moreš verjeti!
. . .
Verjetno v trgovini sploh nebi smel fotografirati.
Centralni park je prava oaza sredi hrupnega in nemirnega New Yorka. Takoj nam je bil všeč.. Mraz je bilo in deževalo je a od vsega nam je najbolj vtisnil v spomin. Mirno smo se sprehajali in kljub slabemu vremenu ostali tam pol dneva. Park je precej velik. Prav sredi mesta, kjer so najdražjie parcele na svetu, zaseda kar 340 hektarov.
Vse izgleda, da je naravno, pa je vse, vključno z jezeri, narejeno umetno. Celo zemljo so pripeljali od drugje, saj so pred 150 leti tudi na mestu današnjega parka stale stavbe.
. . .
V parku nam je bilo lepo, za lepe fotografije pa bi moral počakati na drugačno vreme.
Pogled s trosede
Letošnji teden smučanja je bil topel, pomladanski. Izven proge ni bilo snega. Opazili smo, da v Nevegalu ni teloha. Pa je narava vseeno poskrbela, da je bilo lepo.
. . .
S fotoaparatom ujamem trenutek. Če ga zamudim, bo na fotografiji nekaj drugega, kot sem želel. Napeto je, ko se trudim, da bi na sprožilec ne pritisnil prezgodaj. Največkrat sta samo dve varianti – ali prezgodaj ali prepozno. To je igra živcev, zbranosti in potrpežljivosti. Če sem prehiter tudi ni dobro. Sem in tja naredim kakšno manjšo vajo za lovljenje trenutka. Rafalno fotografiranje se ponavadi ne obnese.
Zgornja troseda 2007
Še težje je, ko se ne premika predmet ampak fotograf. Ta posnetek je nastal s sedežnice. Čez jaso sem se peljal le toliko časa, da sem lahko naredil tri posnetke. Seveda sem moral vse nastavitve na fotoaparatu določiti že prej. V drugem poskusu mi je uspelo, da je kompozicija takšna, kot sem si jo zamislil.
Pred leti sem z iste trosede kar s telefonom posnel fotografije za enega svojih prvih filmčkov.
Fotodnevnik - ena na dan 