Lava Trail

Vnučka sva odpeljala nazaj v London. Prvič. Nisva vedela, kako bomo preživeli ure čakanja na letališču, kako bo dve uri v letalo, kakšen bo postopek na meji, pot z letališča k njim domov. Vse je bilo brez težav.

Na letališču sta si kar sama našla igro. Za nalogo sta si dala, da bosta od stene do stene prišla, ne da bi se dotaknila tal. Saj na tleh naj bi bila žareča lava.

Prazno letališče

Sredi praznikov so letališča pač prazna. Dolgi hodniki in prostorne dvorane so kot nalašč za malčke, da lahko uporabijo svojo energijo. Tako je bilo tudi v Trstu v nedeljo zvečer.
. . .
Počasi mi je dovolj fotografij, na kateri so osebe vidne le v hrbet. Ampak, nimam niti najmanjših možnosti, da bi malčke prehitel in se še pripravil na posnetek od spredaj.

 

 

Slovo

Zjutraj naju je šestletni vnuček presenetil z zgodbo, ki nama jo je kar sam narisal. Z risbo je povedal, da se po prazničnih počitnicah vrača domov v London, da naju ima rad in da bo ob slovesu, ko si bomo pomahali,  žalosten.

Slovo na letališču je bilo težko, a vseeno je bilo laže kot po poletnih počitnicah, ki nam je vsem obležalo v spominu.