Eksplozija barv


Zfgoraj na Javornikih so barve postale že bolj resne, tu pa je še vse pozlačeno. Večkrat se ustaviva in občudujeva.

Loviva zadnje tople dneve letošnje jeseni. Samo en dež, pa že lahko postane prehladno za najino kolesarjenje. Saj oblekla sva se že za hladno vreme, pa nama je včasih celo prevroče. Včeraj sem poskusil brez kape, pa po klancu navzdol in v senci ni šlo. Hitro sem jo nataknil nazaj.

V gozdu pa je najlepše obdobje leta. Le sonce mora biti na pravi strani. In jeseni gozd čisto drugače diši. Lepo je.

Advertisements

Videoklic


Takole se babi pogovarja z vnukinjo po videoklicu iz Londona v Škocjan.

Preprosto. Ustavila se je, iz zadnjega žepa je potegnila tresoč telefon in se pogovarjala. Vse to je nekaj vsakdanjega, nič posebnega. Vnukinja je bila nekoliko začudena le, ker ima babi na glavi čelado.

Joj, kako bi se temu čudili samo kakšnih dvajset let nazaj!

Toplo oblečena

Iz omar sva potegnila svoja topla kolesarska oblačila. Nekaj mesecev ne bo več toplega vremena. In če nisem prav oblečen, me na kolesu tako strašansko zebe. Po nekaj urah se mraz zaleze prav povsod, najprej pa na stopalih.

Včeraj je bilo tam nekje okrog 12 stopinj, dovolj, da sva pod čelado nataknila kapi. Med Cerknico in Dolenjim Jezerom pa sva vseeno srečala nasmejano mladenko, ki je kolesarila v frfotajoči majici in ¾ hlačah. Zagotovo ni bila prav daleč.

V gozdu pa sva že čutila jesen. Le jeseni se sonce takole nizko prebija, čeprav se listje še ni obarvalo v prave barve.

Mraz na kolesu

Na začetku in koncu sezone kolesarjenja je vedno mraz. Pred leti sem veliko kolesaril in ugotovil, da ga velikokrat polomim, če tempreraturo ocenjujem po občutku. Velikokrat sem šel od doma preveč ali premalo oblečen, pa sem to ugotovil šele ko sem bil predaleč, da bi se lahko vrnil. Kmalu sem se naučil, da je termometer bolj natančen od občutkov.

Z iskušnjami sem prišel do ugotovitev, kako naj bom za kolesarjenje oblečen, da me ne zebe. Z vožnjo v vročini pri nas ni težav, vedno lahko izbereva pot, ki je v senci.

Ta vodila sem uporabljal pred leti, za sedaj pa bi jih moral precej prilagoditi.

  • kratke hlače pridejo v poštev samo, če je temperatura višja od 20 stopinj.
  • do 15 stopin je dovolj majica z dolgimi rokavi in dolge hlače.
  • do 7 stopinj je dovolj zimska obleka, za veter nepropustna jakna in hlače, kapa, prave rokavice. Do tu se še da nekako primerno obleči.
  • do 2 stopinji lahko vozim, če uporabim vso dodatno opremo: maska za obraz, neoprenske gamaše, dolgo perilo, posebne rokavice in kapa, zimske čevlje. Voda iz bidona je premrzla, da bi jo lahko pil. Večurna kolesarjenja niso možna.
  • pod 2 stopinji je brezupno in ne gre drugače, kot da zebe, zebe, zebe.

To je bilo pred leti. Sedaj je hladno že pri 10 stopinjah. Nižje niti ne poskušava. Posebna oprama za mraz pa je lepo zložena in pospravljena.

Na kolesu

Prav toplo še ni, pa tudi vetrovno je. Zato je pa vsaj suho. Po senčni strani Javornikov je še sneg, tu v dolini pa je sredi dneva na soncu kar prijetno toplo.

Cel pretekli teden lepega vremena sva izkoristila za prva letošnja kolesarjenja. Lepo je. Kolesi, števca, prestave, čeladi, obleka, vse je delujoče in primerno nastavljeno. Kar nekaj potrpljenja je bilo potrebno, da sva vse to uredila. Sedaj lahko kolesariva, ne da bi nama kaj nagajalo.
. . .
Še celo mali fotoaparatek, ki ga jemljem na kolesarjenje, je spet popravljen in delujoč.