Včasih je bila gostilna

Tu je bila včasih gostilna, kjer so imeli odlične klobase. Občasno smo iz Begunj tekli do Pokojišča, ostali pa so prišli z avtomobili. Dobili smo se v tej gostilni, malo posedeli in se podprli s klobaso. Potem smo se skupaj odpeljali nazaj domov.

Gostilne že kar nekaj časa ni več, na Pokojišče pa nas nič več ne vleče.

Spet na Pokojišču

Ko se spomnim na Pokojišče, mi pred oči najprej pride ta vogal že zdavnaj porušene hiše. Ne vem zakaj, ne najdem nobene logične razlage.

Pokojišče je za nas na koncu sveta, prav tako pa verjetno za tiste, ki so doma v Borovnici in ostalih krajih v dolini. Mogoče je bilo zaradi tega še bolj zanimivo, ko sva po dolgem času spet s kolesi videla znane prizore.