V senci

Prvič letos je bilo za kolesarjenje dovolj toplo. Se nekaj dni nazaj sva bila na kolesu prav po zimsko oblečena. Do pred kratkim se na pot nisva podajala zjutraj. Čakala sva da se je malo ogrelo.

Včeraj pa je bil prvič letos dan, za katerega sem lahko brez oklevanja rekel, da je poleten. Na poti čez Planinsko polje se je Boža takole prvič ustavila v senci.

Razgled

Zadnja nedelja je bila sončna in topla. Izkoristila sva jo, da sva se povzpela na Grmado, nad Planino.

Razgled je bil neverjetno slikovit. Planinsko polje je poplavljeno, Cerkniško jezero polno, na nebu pa so bili lepi oblaki. Videti je bilo, da Cerkniško jezero leži na večji nadmorski višini od Planinskega polja. Tudi na sliki je prav lepo videti Gorico in Ribiški kot.

Na srečo sem imel seboj taveliki fotoaparat. Žal je bil na njem preveč širokokoten objektiv, da bi lahko napravil tudi kakšen bližnji posnetek.

V Planino

Včerajšnji dan je bil kot darilo. Bil je sončen, skoraj brez oblačka in brez vetra. Takšnega jesenskega dneva se ne spodobi preživeti doma. S kolesi sva šla preko Laz v Planino.

V Planini sva se nameravala ustaviti na kavi. Letos sva bila tam že večkrat, tokrat pa nama ni uspelo. Edina gostilna, ki jo poznava, je bila zaprta. Zato sva se morala zadovljiti s Frucom in sirovo štručko na klopci pred edino trgovino.

Ampak dan je bil pa vseeno lep. V Planini vsakič občudujeva stavbe, ki kažejo, da so bili časi za ta kraj precej bolj prijazni.

Cmok, cmok…

Bila je lepa nedelja, pozabila pa sva, da je bil cel pretekli teden deževen. Iz Planine sva šla po polju proti Ivanjemu selu. Na kolovozu se nama je čez pot postavil pas razmočenega terena. Saj bi se lahko vrnila, pa je za to potreben pogum, ki ga ni bilo. Prečila sva mini potoček, pri tem pa je bilo slišati cmok, comk, cmok.

In seveda, potem je bilo v čevljih neprijetno mokro.