Vse je lepo

Že kar nekaj let novembra nisva več kolesarila. Za naju je bilo preveč mraz. Letos pa sredi novembra v lepem vremenu lahko kroživa po jezeru.

Sončno je, toplo in suho. Za naju so nepričakovano dobre razmere. Poleg tega sta bili kolesi ta teden na servisu. Zato je očitna razlika, kako vrtiva pedala.

Pa še most v Vratih pod Otokom je za kolesarje odprt.

Most v Vratih

Most pred Otokom popravljajo. Popravilo bo temeljito, saj so stari most kar podrli in na novo položili traverze.

Proti Otoku in naprej protu Mašunu sva v nedeljo peljala kar tukaj. Gradbišče je bilo zaprto z mrežo, zagotovo zaradi varnosti. Ampak, za pešce in za pešce s kolesom ograja ni dovolj. Midva, pa še kdo drug smo se skopali pod zaščitno mrežo in pot nadaljevali čez gradbišče. Na misel mi je prišlo, da bi bilo lepo, če bi delavci z bagrom malo očistili prehod, da bi se pešci lažje prerinili v prepovedano območje. 🙂

Metulji

Na enem od zadnjih kolesarjenj sva na večih mestih opazila, da grme smrdečega bezga prav oblegajo takšni metuljčki.

Ustavila sva se pri grmu, da bi opazovala metulje. Seveda sem napravil še nekaj posnetkov. Ne vem, ali jih privabi vonj te vrste bezga ali pa to, da ta čas ne cveti prav veliko rastlin. Samo na tem grmu je bilo nekaj deset metuljev. Na prvi pogled so bili prav vsi enaki in ne tako majhni. Tudi pri drugih grmih sva videla skoraj samo takšne metulje.

S pomočjo interneta sem poskusil določiti, za katero vrsto metuljev gre, pa sem hitro obupal.

Luknja v oblakih

Sem in tja posije sonce tudi skozi luknjo v oblakih in osvetli kakšen delček tako, kot ni še nikoli in najbrž tudi nikoli več ne bo. Takrat mrzlično vlečem fotoaparat iz žepa, da bi trenutek ujel še s fotoaparatom.

Včasih mi uspe, še večkrat pa ne. Ko je fotoaprat v nekaj sekundah končno v rokah in pripravljen, je prizor že čisto drugačen.

Eksplozija zelene

Tisti del leta je, ko je vsak dan bolj zeleno. Včasih se mi zdi, da se barva gozda samo v nekaj dneh spremeni tako, kot bi razneslo bombo zelene barve. Še posebno bode v oči prav poseben odtenek zelene, ki ji rečeva “bukovo zelena“.

Kdo bi si mislil, da je že štiri tedne od takrat, ko sva bila nazadnje na kolesu.

Spet na kolesu

Po pettedenskem premoru sva naredila izlet s kolesom. Nisva vedela, kako bo po tako dolgi pavzi sedalo prenašalo sedež kolesa. Tudi vremenska napoved je obljubljala prevroče vreme za lagodno kolesarjenje. Zato sva izbrala najlažjo kolesarsko turo, kar se nama jih ponuja.

Obiskala sva opazovalnico Orlek. Ta nama je od vseh, kar so jih zadnje čase postavili ob jezeru, najbolj všeč.