Opazovalnica

Ob jezeru postavljajo različne objekte v zvezi z učnimi potmi, opazovalnicami. Vse je že dalj časa zgolj zastavljeno, dokončano menda ni še nič. Domišljija nama deluje, ko gledava konstrukcije, ki so prehude za mojo prostorsko predstavo. Oglati tramovi so prepleteni na tak način, da jih ne znam niti opisati.

Med enim najinih sprehodov pa sva le prišla do dokončane opazovalnice za ptiče. Le oglejte si prepletanje tramov levo od vhoda in poskusite to komu razložiti.

Škoda, opazovalnica je bila zaklenjena.

Cibore (4)

Tudi po večkrat na teden kolesariva mimo cibor na Otoku. Sedaj jih opazujeva že več kot dva meseca, pa so še vedno na drevesu. Večina jih je že odpadla, na drevesu pa so še vedno črni plodovi.

Pod vejami, ki se stezajo čez cesto, je na asfaltu nastala preproga iz pešk in posušenih lupin.

Cibore so še aktualne

Na Otoku so cibore še vedno na drevesu. Samo bolj temne so postale, skoraj črne. Nekatere so se res že malo nagubale, pa nič zato, postale so samo še bolj sladke. Čisto drobne so. Še češnje, kupljene v Hoferju, so bolj debele. So pa zato bolj sladke. Očitno so dovolj zrele, saj sedaj gredo tudi od kosti.

Spet cibore


Tokrat sva jih opazila na Otoku. Izgleda, da sva nanje postala bolj občutljiva, kasneje sva jih videla še v Lazah.

Na Otoku sva samo ob cesti videla vsaj 10 dreves. Očitno so bile okrog jezera kar razširjenje. Dobre so in lepe, všeč so nama. Letos so se še posebno izkazale. Eno samo napako imajo: “Ne gredo od kosti.”

Na kolesu se voziva vštric in se pogovarjava. Ne vem, če se spomnim vseh besed, ki smo jih uporabljali za sadeže podobne le tem:

cibore, češpe, slive, mirabele, ringlo, grehek, bosanke, štrbuoncel…