Moja leta

Letošnjo prireditev Kolesarjenje po Menišiji so pripravili mladi organizatorji. To se je poznalo tudi pri udeležencih, veliko je bilo mladih.

Saj ne, da je hudo, a prišlo mi je na misel, da je cela skupina udeležencev na tej fotografiji skupaj nabrala približno toliko let kot jaz sam.

Kolesarjenje po Menišiji 2022

Kolesarjenja po Menišiji se vsakič udeleživa, če le nisva kje v tujini in če ravno ni epidemije. Letos nama je uspelo.

Ta dogodek se je razvil iz izletov družbe po Koželjškem grabnu. Prve fotografije takšnega izleta imam iz leta 2000 in smo ga večkrat ponovili. Kasneje je postal datum vnaprej določen, dodali so krajšo varianto za otroke, označili progo. Od tedaj se ga vsako leto udeleži kar lepo število kolesarjev.

Pogledal sem fotografije kolesarjenja v Koželjškem grabnu leta 2000. Zbodlo me je, da je imela čelado točno polovica udeležencev. Letos so čelado nosili prav vsi kolesarji.

Škocjan caves

Janez je že večkrat pripovedoval, da po Menišiji večkrat tavajo tujci in sprašujejo za Škocjanske jame. Menda je na ozke makadamske poti Menišije, kjer se prav lahko izgubijo tudi domačini, pritaval celo avtobus. Ja, kolesarjenje je tam prijetno, avtobusa pa si na tistih poteh niti ne predstavljam.

V soboto sva v bližini Begunj našla to obvestilo, ki naj bi takšnim turistom in popotnikom povedalo, da niso na pravi poti. In jim seveda pokazalo, da so zgrešili kar za 47 kilometrov.

Doma sem z Googlom poskusil poiskati Škocjanske jame. In res me je usmeril nekam v Minge, v bližino begunjske lovske koče. Izgubljeni turisti najbrž samo sledijo Googlu in tako namesto v Škocjanske jame pridejo v Menišijo. Ne verjamem, da bi to lahko koga osrečilo.

Prepričan sem, da je Google že kdo obvestil, saj je to enostavneje in ceneje, kot izdelati takšno obvestilo in ga obesiti. Ni mi pa jasno, zakaj je v Google Maps še vedno napaka.

 

Juha v kotličku

Precej let je že minilo, odkar sem nazadnje skuhal juho v kotličku. Včasih je bilo to kar pogosto. Celo na dopustu, ki sva jih preživela še sama, je bil kotliček poleg lončka za kavo, edina posoda za kuhanje, ki sva ga vzela seboj.

Na zadnjem nedeljskem kosilu v gozdu sem zakuril in v kotličku skuhal “ajmoht”. Bil mi je tako dober, da bom to zagotovo ponovil še letos.

Vročina

Takole sva se peljala v Logatec. V tej vročini po gozdu kar gre. Z znojem se nama telo samo hladi. Ko pa prideva iz gozda na plano, pa sonce pokaže svojo moč. Hitro postane neprijetno prevroče.

Takšna pot je za najino kolesarjenje skoraj sanjska: šodra in nastrganega peska na vozišču ni, pot je gladka brez lukenj in kamnov, za okras pa je po sredini pas trave.

Rumeno, da kar bode v oči

Po najinem trodnevnem kolesarjenju sva kakšen dan počivala, potem pa sva nadaljevala z izleti v okolici. Na povratku iz Logatca sem v gozdu zagledal nekaj bleščeče rumenega. Tik ob makadamski poti so še v cestnem pesku pririli drobceni poganjki veliki vsega kaka dva centimetra. Ampak bili so tako živo rumeni, da so kar bodli v oči.

Prehiter sem bil, da bi ustavil, saj sem jih zagledal le s kotičom očesa. Obrnil sem, jih poiskal in napravil nekaj posnetkov.

Niti sanjalo se mi ni, kaj bi to lahko bilo. Doma sem pogledal po spletu. Najverjetneje sta to poganjka ene vrste pojalnikov. Tudi na spletu ni prav veliko fotografij pojalnikov v tako zgodnji fazi.

Drašlerjev studenec

Pred kosilom sem poiskal zemljevid, na katerem je bil narisan tudi Drašlerjev studenec. Na spletu sem se pozanimal, če je tam kaj znanega o njem, pa nisem našel skoraj ničesar. Le, da so ga imenovali tudi Mikšetov studenec. Menda je poleg Brejnic v tem območju edini izvir.

Po kosilu sva šla na sprehod. Za sladoled ali kavo na terasi kavarnice je bilo premraz, pa še rositi je začelo. Pa sva vseeno nadaljevala proti naselju na Loškem, potem pa še kar naprej. In sva prišla do Drašlerjevega studenca.

Pomislil sem, da sva do tja prišla kar tako oblečena za v kavarnico, po kosilu, brez kakšnega večjega truda. Torej je to skoraj doma.

Po kosilu greva brez hujšega truda lahko v Begunje, na Jezero, na Slivnico, do Drašlerjevega studenca. Res sva doma na lepem koncu.