Kaprovec

Kapra je popek grma kaprovec, ki so ga vložili v sol, olje ali kis in je tam fermentiral.

Videli smo jih v Materi. Bujno poganjajo iz zidov, kjer še razpoke nisem videl. Pomeni, da ne potrebujejo ne zemlje, ne vode. Bile so prav bujne in mesnate ne glede na to, kako skromne pogoje so imele. Na jugu Italije zna biti tudi strašansko vroče, še posebno na skali in na soncu. Ampak izgleda, da jim je to celo všeč.

Zamikalo me je, da bi jo poskusil. Tam jih je bilo vse polno. Pa nisem. Doma sem prebral, da so sveži popki neužitni.

Nenavadno mesto

Matera je zanimivo in čudno mesto. Menda je eno od nadalj stalno naseljenih mest na svetu. Bivališča so si ljudje tam od nekdaj kopali v skalo in so bila več tisočletij do sredine prejšnjega stoletja nekakšna jamska bivališča. Zasedajo strmine dveh kanjonov. Izgleda, kot bi hiše stale druga nad drugo. Cest ali poti v starem delu skorajda ni, povsod so samo stopnice.

V sodobnem svetu je Matera postala sinonim za slabe higienske in bivanjske razmere, za skrajno revščino. Tako so leta 1952 približno 15.000 prebivalcev s silo preselila v nova stanovanja, ki jih je zgradila država.

Ta bivališča so ostala zapuščena nekaj desetletij. Sedaj so cilj mnogih turistov kot slikovita aktrakcija.

Tule pa so iz teh bivališč, ko so bila komaj primerna za življenje, začeli graditi luksuzen hotel.

Matera

Med bivanjem v Bariju smo šli na celodneven izlet v Matero. Nismo najeli avtomobila, bolj udobno in enostavno je bilo tja z vlakom.

Ogledovali smo si stari del mesta in od tam otrokom, kot ponavadi, poslali SMS pozdrave in še priložili fotografijo. Skoraj takoj je priletel odgovor, da je bila Matera prizorišče zadnjega filma Jamesa Bonda. Tudi odgovoru je bila priložena fotografija – iz omenjenega filma.

Naš ogled je bil skoraj pri koncu, to pa nam je dalo nove energije. Iskali smo mesto in ugibali, kje naj bi bil posnet prizor iz filma. Nismo ga našli.

Prizor iz filma Ni čas za smrt