
Na Malti nisva bila prav dolgo. Naredila sva kar precej fotografij, saj bi lahko rekel, da je bilo potovanje fotografsko. Udeleženci tečaja Fotopraktikum so mi naložili domačo nalogo.Naslov ene od nalog je bil silhueta.
V Valletti so v trgovini ob stojnici s sadjem prodajali vrečo v velikosti nogometne žoge polno polžkov. Za 5 EUR jih je kar veliko.
Najbrž bom poiskal kakšen recept, kako polže pripraviti za kosilo. Do sedaj sem jih jedel samo enkrat, ko so mi jih v Španiji postregli k vinu.
Lansko leto je na vrtu vse gomazelo. Eden od polžkov je lezel že v spalnici po steni. Ko jih bom nabiral za kuhanje, jih bo zagotovo premalo.
Mogoče je pa to rešitev, kako se ubraniti polžev.
V pristanišču Valletta na Malti imajo mogotci privezane svoje jahte. Največje na to fotografijo niso šle. Jahte so privezane, če se prav spomnimniti ene nisva videla pluti.
Znotraj pristanišča so kot taksiji vozili takšni čolniči. Pravijo jim tudi malteške gondole. Enrat letno priredijo celo regato.
Ena od stvari, ki naju je na Malti najbolj presenetila je bil Caffe Circus. To je bila kavarnica, ki je bila res utrgana. Vse je bilo drugače, kot sva vajena:
Rada pokusiva kakšen nov okus ali vsaj drugačen način priprave. Na potovanju je takšnih priložnoti toliko, da je izbira prav težavna.
Na Malti so testenine na izbiro prav v vsaki restavraciji. Poleg različnih okusov, (na voljo jih je vsaj pet, lahko pa tudi deset), sva se morala odločiti še za obliko in barvo.
Pred več kot dvema letoma nama je letalski prevoznik odpovedal let na Malto. Seveda je bil vzrok Covid. Vse od takrat se nisva peljala z letalom, prvi let po dveh letih pa je bil ravno na Malto.
To, da se na potovanje toliko časa nisva odpravila, se nama pozna. Težje sva se odločila, veliko odločitev sva morala sprejeti, ki bi bile drugače kar samoumevne. Skratka, postala sva trda.
Zadovoljen sem, izlet je uspel in spet sva se imela čudovito na najin način.