Po Barju

Narava, mir, tišina. Več si na kolesarskih izletih niti ne želim. Presenetljivo, da je vsega tega v izoblju le nekaj kilometrov iz središča Ljubljane.  Dobro je, da tega ne ve prav veliko ljudi, drugače bi bila gneča.

Dolgo časa sem imel predstavo, da je barje dolgočasno, enolično. Kako sem se motil! Tu smo bili v lepem vremenu, verjetno je vsaj tako zanimivo  tudi v dežju, megli, vetru.

Nenavadno srečanje

Ko smo kolesarili po Barju, smo poleg neštetih zanimivosti naleteli tudi na čredo konj. Že pogled na posameznega konja od blizu je zanimiv, da je na ogled cela čreda, pa je nekaj enkratnega. Ko so nas zagledali, so vsi v vrsti pridirjali iz oddaljenega konca pašnika. Res je bil lep prizor,  tolikšno čredo v diru sem do sedaj videl samo v filmu.

Ne vem, kdo je bil bolj zanimiv, mi ali oni. Precej časa smo stali in se gledali. Prav tako radovedno kot mi, so nas opazovali konji. Ostali smo toliko časa, da so se nam napasle oči in da smo ugotovili, da zaradi ograje ne bomo mogli narediti prav lepih posnetkov.

Na fotografiji je Matija in majhen delček črede.

 

Po Ljubljanskem barju

Vreme sedaj v septembru je tako lepo, da je kar težko verjeti. Napravili smo kolesarski izlet po Ljubljanskem barju in uživali v lepem vremenu.

Nekaj deset kilometrov smo napravili po stranskih poteh, po cestah je bilo preveč prometa. Tako smo lahko občutili mir in tišino narave, ki je čisto drugačna od naše.