Večer v Nevegalu

Tri čudovite dni smo preživeli v Nevegalu. Da je bilo tako lepo, je pripomoglo tudi vreme. Tja se vračamo vsako zimo že več kot trideset let.

Zvečer tam ni kaj dosti početi. Že res, da je nekatere dni možna tudi nočna smuka, pa se več kot dovolj nasmučamo že podnevi. Tako ne preostane drugega, kot da zvečer naredimo še kakšen daljši sprehod. Tako se je na tej spletni strani nabralo že kar nekaj fotografij s sprehodov.

V Nevegalu so v lepem vremenu zahodi nekaj posebnega.

Kostanj

Pri nas imamo kostanj vsi radi. Najprej smo ga kupovali na ulici. Potem sem ga pekel doma v kuhinji na plinu. Sedaj ga pečem kar v kaminu in je tudi doma pečen odličen. Decembra sva ga nekaj zmrznila, tako da za letos sezona še ni končana.

V Palermu, pa tudi že prej, pa sva videla, kako ga na ulici pečejo drugače kot pri nas. Pečejo ga v visoki peči, prej stolpiču. Pečen je pokrit z nekim belim prahom, ki mi je zaenkrat še čisto nerazložljiv.

Tam nisva nič spraševala, računal sem, da bova skrivnost pojasnila doma s pomočjo interneta. Pa danes na vsem spletu nisem našel nič podobnega.

Prodajajo ga v enakih vrečkah, kot pri nas. Pečen, brez lupine izgleda podobno kot naš. Je posoda levo od kostanja polna soli?

Prihodnjič se bom pozanimal kar na licu mesta.