Spominska plošča v Iški

Neuspešen sem bil pri iskanju fotografije spominske plošče v Iški, da bi jo uporabil na strani Obelezja. Iskal sem takšno fotografijo, da bi bilo mogoče prebrati napis.

Ker drugače ni šlo, sem se odločil, da jo bom fotografiral sam. Prvi poskus je bil neuspešen. Ampak letošnja pomlad je suha, kot že dolgo ne. Torej je sedaj voda tam spodaj nižja in jo bo lažje prečkati. Tudi opremil sem se, seboj sem vzel škornje.

Pričakoval sem, da bo svetloba tam takšna kot je in da lahko ne bo primerna, da bi bile črke jasne. Zato sem seboj imel fleš, kar se je izkazalo za pametno odločitev.

Vpisal in s tem odkljukal sem še eno obeležje.

Z vrečko

V Iško smo šli z namenom, da fotografiramo enega od obeležji. A kaj, ko je bilo na drugi strani vode, kot smo bili mi. Nekaj časa smo si ogledovali, potem presojali, se odločali in na zadnje sta gospe ugotovili, da ni potrebe, da bi imeli mokro v čevljih. In kot ponavadi je obveljala njuna.

Že smo se odpravili proti domu, ko je Janez našel polivinlno vrečo. Dal jo je na noge in poskusil zakoračiti čez Zalo na drugo stran, kjer je bilo obeležje. Samo ze en korat smo bili prekratki. Res je bilo smešno a tudi tokrat sta nama prepovedali poskus, da bi suha prišla na drugo stran.

Domov smo se vrnili brez posnetka obeležja a vsi suhi. Malo bomo počakali, da voda upade in ponovno poskusili.

 

Vrbica

Pred kosilom smo skočili še v Iško. Prišli smo do Vrbice, potem pa smo se kar vrnili. Bali smo se, da ćez vodo ne bomo prišli suhi.

Nekaj posebnega je hoditi po gozdu, iz katerega najbrž še nikoli niso odpeljali niti enega enega hloda.