Kolesarjenje pozimi

Joj, kje je že, ko sem še kolesaril pozimi. Spomnim se samo to, da  me je prav vsakič, ko je bilo manj od 7 stopinj, zeblo do kosti. Poskusil sem vse mogoče, zimske čevlje, neoprenske gamaše in neoprensko masko, … Nič ni pomagalo. Vsakič sem bil vsaj malo podhlajen.

Spomnim se, nekajkrat se mi je voda v bidonu spremenila v ledeno brozgo. Zmrzniti ni mogla, ker je v bidonu na kolesu kar naprej klompala. Spremenila pa se je v nekaj napol tekočega in ledenega. Ne vem, zakaj sem jo vozil seboj. Kadar ima voda manj kot pet stopinj, zame itak ni pitna.

Sedaj sem precej starejši in za spoznanje bolj moder. Sedaj me zazebe že ob pogledu na ta prometni znak.

Po pešpoti v Rešeto

Vreme je bilo lepo, vendar so se nenadoma pojavile obveznosti, ki jih nisva mogla odstaviti. Zato sva se na hitro odločila in šla na čaj v Rešeto. Šla sva po sprehajalni poti, ki je speljana ob kolesarski poti Cerknica – Dolenje Jezero.

Pihalo je, drugače pa je bil sprehod v sončnem dnevu pravi užitek.

. . .

Spet sem na fotoaparatu imel ceneni pokrovček, ki je hkrati leča – ribje oko. S tem objektivom je fotografiranje drugačno, kar mi je prav v veselje.