Sprehod v dežju

Tudi v dežju lahko narediva sprehod. Poleg tega, lahko nastane kakšen nenavaden posnetek.

Tako sva se od doma odpravlila brez dežnika, saj je bilo samo oblačno. Šla sva proti jezeru, pa je že pri pokopališču začelo kar močno deževati. Nadaljevala sva in sonce se je čistoprebilo skozi oblake. Tako svetlo je bilo in bleščalo se je, da nama je bilo žal, da nisva imela seboj sončnih očal.

Spet sva nadaljevala v suhem in prišla na čaj k Maji v Rešeto. Tam pa se je takoj ulilo in padalo je kar naprej, da se nisva mogla vrniti peš.

Avtobusno postajališče

V Dolenjem Jezeru je urejeno novo avtobusno postajališče. Verjetno so ga uredili za šolski avtobus. Tako ga sedaj učenci zjutraj lahko varno počakajo.

Popoldne pripelje učence iz šole preko Dolenje vasi. Takrat ne more ustaviti na postajališču in odloži učence kar sredi križišča.

Kolesarska steza v napačno smer

Na kolesarski stezi proti Dolenjemu Jezeru so simbola narisali napak obrnjena. Ko so to ugtovili, so ju zbrisali in čeznju narisali pravilno obrnjena. Brez popravkov tega sam najbrž sploh ne bi opazil.

Vsakič, ko grem tam mimo, me spomni, koliko napak vsak dan naredim jaz sam. Jaz se ne bi zmotil samo enkrat, verjetno bi napak narisal kar vse. Pri popravljanju napak pa bi napravil še dodatne neumnosti. 

Pri svojem delu si ne zaupam. Kar naprej kontroliram, da je vse prav, pa kljub temu kar naprej popravljam svoje napake. Najhuje je, ko po zaključenem popravljanju ugotovim, da napake sploh ni bilo.

 

Po pešpoti do jezera

Prejšnja leta sva največ hodila po poteh v gozdu nad hišo. Letos sva bolj pogosto na pešpoti iz Cerknice proti Dolenjemu Jezeru.

Tako nisva blatna in greva lahko v vsakem vremenu. Ustaviva se pri Maji v Rešetu, ki nama postreže kavo. Je pa zoprno, kadar čez ravnino potegne burja. Takrat na pešpoti ni sprehajalcev.

Kolesarjenje pozimi

Joj, kje je že, ko sem še kolesaril pozimi. Spomnim se samo to, da  me je prav vsakič, ko je bilo manj od 7 stopinj, zeblo do kosti. Poskusil sem vse mogoče, zimske čevlje, neoprenske gamaše in neoprensko masko, … Nič ni pomagalo. Vsakič sem bil vsaj malo podhlajen.

Spomnim se, nekajkrat se mi je voda v bidonu spremenila v ledeno brozgo. Zmrzniti ni mogla, ker je v bidonu na kolesu kar naprej klompala. Spremenila pa se je v nekaj napol tekočega in ledenega. Ne vem, zakaj sem jo vozil seboj. Kadar ima voda manj kot pet stopinj, zame itak ni pitna.

Sedaj sem precej starejši in za spoznanje bolj moder. Sedaj me zazebe že ob pogledu na ta prometni znak.

Po pešpoti v Rešeto

Vreme je bilo lepo, vendar so se nenadoma pojavile obveznosti, ki jih nisva mogla odstaviti. Zato sva se na hitro odločila in šla na čaj v Rešeto. Šla sva po sprehajalni poti, ki je speljana ob kolesarski poti Cerknica – Dolenje Jezero.

Pihalo je, drugače pa je bil sprehod v sončnem dnevu pravi užitek.

. . .

Spet sem na fotoaparatu imel ceneni pokrovček, ki je hkrati leča – ribje oko. S tem objektivom je fotografiranje drugačno, kar mi je prav v veselje.