Hrast na Brezjah

Približno enkrat na teden greva mimo tega hrasta peš v Begunje. Z druge strani ga vidiva, ko se vračava. Vsakič mi pade v oči.

. . .

Vreme je bilo za fotografiranje primerno, za hojo pa ne preveč. Seboj sva nosila dežnik, ki nama ga je v Begunjah posodil Mile, saj so se v drugače sončniem dnevu na hitro privalili debeli oblaki. Tu na Brezjah pa se je vse poklopilo: svetloba je bila primerna, oblaki so bili lepo vidni, na drevesu so bili svetli listki, na fotoaparatu pa je celo bila primerna leča. Menda je to kar edina fotografija, ki sem jo napravil ta dan in je primerna za objavo na tej strani.

Ob cesti

Pri nas ni nič po ravnem. Ceste in poti so vsekane v bregove, po bregovih pa raste resje, teloh in druge rožice. Tako imam lepe prizore kar v višini oči, še skloniti se mi ni potrebno.

 

Toliko toplega vremena je že bilo letos, da so se rožice zbudile. Teloh je že v zreli fazi, resja pa razveseli oko, kamor pogledam. Postaja pisano, še zaplate maha so postale bolj intenzivno obarvane. Najlepši so ravno bregovi ob cestah.

Brezje

Včasih greva peš v Begunje. Največkrat izbereva pot čez Brezje. Nekje na pol poti se odpre takkšen pogled na Brezje, ki me vsakič spomni, da fotoaprata nimam seboj.

Tokrat je bilo drugače, z mano je bil fotoaparat in širokokotni objektiv.

Brezje

Verjetno je v glavnem konec z letošnjim kolesarjenjem. Verjetno bodo temperature le še občasno dovoljevale, da bova šla lahko na kolo. Občutek imam, da na kolesu pod neko temperaturo ni več prijetno. Ta meja pa se očitno viša.

Pa nič zato. Bova pa hodila. Tudi če je mokro ali pa se pripravlja k dežju, na sprehod greva še vedno lahko. Pogleg tega, pa ne bo z mano samo mali fotoaparatek, ampak lahko seboj vzamem tavelikega.

Tako je bilo tudi tokrat. Cesta se ni še niti posušila, midva pa sva bila vseeno zunaj.

 

Prve kukavice

Na Facebooku sem že pred več kot tednom dni videl, da orhideje pri nas že cvetijo. Prav iskal sem jih in glede na to, da sva vsak dan nekaj ur zunaj, bi jih pa že lahko tudi jaz videl. Pa ni bilo nič.

Zadnji dnevi so bili bolj deževni. Vlaga je vzpodbudila tudi tiste ob najinih poteh, da so zacvetele. Zanimivo, da sem že prvi dan naletel na različne primerke.
. . .
Moja fotografska oprema je majhna in lahka, skoraj igračka. Pa je vseeno ne jemljem seboj na sprehod kar tako. Celo denarnica in z njo mali fotoaparatek med pandemijo korona virusa ostaja doma. Tako mi je spet preostal le telefon.