Pomladno kolesarjenje

Spomladi nama je kolesarjenje polno izzivov. Ponavadi nama gre spomladi težje, kot pričakujeva. Letos ni tako. Že res, da sedalo še ni vajeno sedeža kolesa, je pa zato užitek kolesariti skozi gozdove, ki so se šele pred kratkim rešili snega.

Poseben izziv nama je uganiti, kako toplo naj se za kolesarjenje oblečeva. Težko zadaneva ravno prav toplo varianto. Ugotovila sva, da nama je bolje, če se oblečeva pretoplo, kot da bi zmrzovala. Tako imava tudi pri temperaturah, ki so precej čez 10 stopinj pod čelado kapo, na rokah najtoplejše rokavice, obleka pa je za veter “neprobojna”. Pri vsakem spustu naju vseeno kar dobro shladi. Vroče je lahko le pri kakšnem daljšem vzponu.

Pri nižjih temperaturah pa zadnja leta itak ne kolesariva. Sva preveč zmrznjena. Raje počakava kakšen dan, da se zrak vsaj nekoliko ogreje.

Advertisements

Dolge sence

Zadnje dni nisva kolesarila. Za naju je bilo preveč mraz. Raje sva počakala na sončen dan, ko v gozdu ni bilo tako strupeno mrzlo.

Odkolesarila sva v Rakov Škocjan. Bila sva pozna, sonce je bilo že čisto nizko. Zato so bile sence dolge, razvlečene.

Vreme za kolesarjenje

Včerajšnje nedeljsko vreme je bilo kot nalašč za naju. Kljub napovedanim visokim temperaturam sva se oblekla za mraz. In naredila sva prav. V Loški dolini sva v senčni legi še videla sneg. Tako je za veter “neprobojni jopič” prišel čisto prav.

Vračala sva se popoldne, v Rešetu je bilo že veliko obiskovalcev s kratkimi rokavi in hlačami. Celo bos je bil kakšen obiskovalec jezera. Vseeno sva bila zadovoljna, saj tokrat nama res ni bilo hladno.

Mraz na kolesu

Na začetku in koncu sezone kolesarjenja je vedno mraz. Pred leti sem veliko kolesaril in ugotovil, da ga velikokrat polomim, če tempreraturo ocenjujem po občutku. Velikokrat sem šel od doma preveč ali premalo oblečen, pa sem to ugotovil šele ko sem bil predaleč, da bi se lahko vrnil. Kmalu sem se naučil, da je termometer bolj natančen od občutkov.

Z iskušnjami sem prišel do ugotovitev, kako naj bom za kolesarjenje oblečen, da me ne zebe. Z vožnjo v vročini pri nas ni težav, vedno lahko izbereva pot, ki je v senci.

Ta vodila sem uporabljal pred leti, za sedaj pa bi jih moral precej prilagoditi.

  • kratke hlače pridejo v poštev samo, če je temperatura višja od 20 stopinj.
  • do 15 stopin je dovolj majica z dolgimi rokavi in dolge hlače.
  • do 7 stopinj je dovolj zimska obleka, za veter nepropustna jakna in hlače, kapa, prave rokavice. Do tu se še da nekako primerno obleči.
  • do 2 stopinji lahko vozim, če uporabim vso dodatno opremo: maska za obraz, neoprenske gamaše, dolgo perilo, posebne rokavice in kapa, zimske čevlje. Voda iz bidona je premrzla, da bi jo lahko pil. Večurna kolesarjenja niso možna.
  • pod 2 stopinji je brezupno in ne gre drugače, kot da zebe, zebe, zebe.

To je bilo pred leti. Sedaj je hladno že pri 10 stopinjah. Nižje niti ne poskušava. Posebna oprama za mraz pa je lepo zložena in pospravljena.

Na kolesu

Prav toplo še ni, pa tudi vetrovno je. Zato je pa vsaj suho. Po senčni strani Javornikov je še sneg, tu v dolini pa je sredi dneva na soncu kar prijetno toplo.

Cel pretekli teden lepega vremena sva izkoristila za prva letošnja kolesarjenja. Lepo je. Kolesi, števca, prestave, čeladi, obleka, vse je delujoče in primerno nastavljeno. Kar nekaj potrpljenja je bilo potrebno, da sva vse to uredila. Sedaj lahko kolesariva, ne da bi nama kaj nagajalo.
. . .
Še celo mali fotoaparatek, ki ga jemljem na kolesarjenje, je spet popravljen in delujoč.

Nova sezona

Zadnje dni je bilo vreme tako lepo, da nisva mogla več odlašati. Prvič letos sva kolesarila.

Prva vožnja v novi sezoni običajno pokaže več stvari, ki jih je potrebno urediti. Težave so z obleko, čelado, števcem, gumami, fotoaparatom. pa še kaj bi se našlo, kar kvari užitek prve vožnje. Vse je potrebno vsaj na novo nastaviti.

Zato pa so spomladanske makadamske poti gladke, kot da bi bile asfaltirane. Dovolj kratko pot sva izbrala, da ni bilo težav s sedalom.