Sodelujem pri aktivnostih, ki se dogajajo okrog strani Stareslike.
Ko smo pripravljali prispevek o Gabrovški kapelici, smo odkolesarili tja, da sem lahko napravil nekaj posnetkov, kako kapelica izgleda danes.
Na mostičku pod Otokom, menda se tudi tam reče Pretržje Vrata, se navadno ustaviva, popijeva nekaj požirkov vode iz bidona, se ozreva proti Javorniku in oceniva kvaliteto pogleda. Tokrat sva se obrnila v drugo stran, proti Slivnici in Cerknici.
Na najinih sprehodih in kolesarjenjih videvava takšne poganjke vsako leto. Drobni so, a vedno jih veliko skupaj. Ko sem se jih dotaknil, se je kar zakadilo. Še najbolj verjetno je, da je to kakšna vrsta preslice.
Mislim, da sem jih že fotografiral, a fotografij ne najdem. Prelistal sem tudi vse spomladanske objave na Fotodnevniku, pa nisem našel. Tako ostajajo še naprej uganka.
. . .
Mali fotoaparatek, ki ga imam seboj na kolesarjenju, ni najbolj primeren za makro fotografiranje. Težave ima z ostrenjem, pa tudi na zaslonček slabo vidim, saj ga za takšne posnetke držim čisto pri tleh.
Že dolgo nisem pripravil kakšnega slideshow-a. Včeraj sem poskusil z drugačnim programom, uporabil pa sem kar fotografije s sobotnega kolesarjenja.
Ni kaj, pomlad je tu. Ob vznožju Javornikov je bukev že razprla svoje mlade liste in prebarvala celoten gozd na pomladno zeleno. Lepo nama je, ko se gozd spomladi prebudi.
Spet kolesariva. Ne moreva pa še uganiti, kako naj se oblečeva. Še vedno imava zimsko jakno in hlače, pa tudi glavo še pokrivava. Tako gre čisto v redu – do prvega klanca. Tam nenadoma postane vroče in potem se začne: kapo gor, kapo dol, jakno odpeti, pa spet zapeti…
Nič zato. Še vedno je bolje, da je vreme sončno in malo pretoplo. Ko naju prehiti kolesar v kartkih hlačah in majici, me kar strese.
Takšnega pogleda na Podcerkev nisem pričakoval. Vedno jo vidim od blizu, s ceste. Z večje razdalje jo vidim drugače.
Zadnji dnevi so bili lepi, vremenska napoved pa ni takšna, da bi me razveselila. Zato sva te dni kolesarila, kot bi bila že prava sezona.
Uživava na gladkih cestah brez šodra. Tega bodo čez poletje napraskali avtomobili.
Pred leti, ko sem še vozil po “pikicah” sem mislil, da poznam vse naše kraje. Prepričan sem bil, da bi vsako fotografijo cerkvice ali kraja prepoznal.
Danes ni več tako. Takšni prizori so mi čisto ušli iz spomina. Le s težavo prepoznavam znane prizore.
Takšen je tudi ta most. Prisegel bi, da ga nisem še nikoli videl.
