Plavutka je zakrnela

Ko se romb z razvojem počasi obrne na bok, ta plavutka postane nepotrebna. Ker je ne uporablja, zakrni.

Ko se je romb v pečici pekel, je ta na izgled groba in neužitna koža postala prava poslastica.

Zvečer na sprehod

Navadila sva se, da en sprehod opraviva še zvečer. Dan je prekratek, še najpogosteje se odpraviva šele v mraku.

Tu sva doma. Tu nama je lepo.

Romb

Ob petkih fotografiram ribe, pravzaprav portrete rib. To pomeni, da se s fotoapratom postavim točno pred ribo in jo fotografiram tako, da v kader dobim obe očesi. Usta ribe so tako ponavadi na fotografijah vodoravna in simetrična.

Tokrat ni šlo tako zlahka, pravzaprav še vedno ne vem kako bi slikal romba točno od spredaj. Ali mora biti gornji posnetek vodoraven ali navpičen? Morajo biti usta vodoravno? Vsaj oči naj bodo simetrične.

Sedaj vidim, da je list imel vsaj oči simetrične. Kaj naj pa naredim, če riba niti očes nima simetričnih?

Romb je morska riba bokoplavutarica. Kot pri listu je tudi pri rombu mladica podobna mladicam ostalih rib. Očesi ima simetrični in plava navpično. Počasi pa začne plavati na boku, desno oko pa se premakne na levo stran i levemu očesu.

Romb na najini mizi ni ravno pogost. Ponavadi imajo v potujoči ribarnici ob petkih le prevelike primerke. Tokrat je bilo drugače. Dobil sem takšnega, ki je bil le “malo” prevelik.

Na pladnju je izgledal še kar normalno.

Zame je romb  najbolj okusna riba od vseh, kar sem jih poskusil.

Čebelica Pavla

Na pustni torek me je obiskala moja prijateljica, čebelica Pavla

Maškare na vratih

Pozvoni. Odstotno grem odpret. Zunaj pa velike oči, polne pričakovanja.

Joj, nič ni lepšega.

. . .

Na fotoaparatu je v takšnih trenutkih vedno napačen objektiv. Umaknil sem se do dnevne sobe, da sem ju lahko dobil v kader.

Kozice, kitajsko zelje in rezanci

Petek je, v Cerknici je potujoča ribarnica, na jedilniku pa že komaj čakamo, da je nekaj morskega. Velike kozice so pri nas doma za nekaj posebno dobrega. Tokrat so bile v kombinaciji s kitajskim zeljem in širokimi rezanci.

Poskus s telefonom

Za Stareslike me čaka kakih 10 – 20 telefonov, kii jih nameravam pofotografirati. Ne bo ravno enostavno. Rad bi napravil, da bodo približno enako predstavljeni. Torej bi bilo najbolj enostavno, da jih fotografiram vse hkrati.

Še huje je, da so vsi stari po nekaj desetletij. Na njih se je nabral prah, pa tudi sledi zamaščenih prstov so potemnele. S fotografiranjem odlašam, ker ne vem, kako bi jih očistil. Je to sploh možno? Tudi kable bi bilo potrebno vsaj obrisati.

Potem pa me je nenadoma prešinilo, kaj pa če jih fotografiram kar takšne, kot so, brez čiščneja. Kar v naslednjem trenutku sem enega postavil na pult v kuhinji, pa da vidimo, kako sta prah in umazanija moteča. Nepričakovano sem odkril še, da je na pultu prav zanimiva osvetlitev.

Še to: tista črna, okrogla škatlica levo poleg  telefona ni miška.

 

Salpa

 Pri takšnem pogledu čisto od spredaj mi salpa izgleda nekako butasto.

Vsakič posebej sem presenečen, kako ribe nenavadno in nerazpoznavno izgledajo, ko jih pogledam čisto od spredaj. Še Matic, prodajalec rib v potujoči ribarnici, ki pride v Cerknico ob petkih, se ne more načuditi.

Ko isto salpo pogledam z boka, izgleda nekako pričakovano:

Nova očala

Letos bi šla rada na smučanje vsaj še enkrat. Ta želja je tako močna, da je Boža kupila nova očala. Sedaj čakava na lepše vreme.

Ko si jih je doma v predsobi pomerila, sem videl, da se v njih zrcalijo jedilnica, kuhinja in dnevna soba hkrati. Poleg tega je slika še všečno ukrivljena. Tega ne morem doseči z nobenim objektivom.

Furnir

Vse bolj pogosto me doleti naloga, da fotografiram predmete. Eden od teh je bil furnir. Nikakor se nisem mogel domisliti, kako bi ga predstavil, da bi bi viden trodimenzionalno. Tako se mi zdi, da je vidna globina, še vedno pa manjka merilo, da bi bilo videti, kako tanek je.

Menda je to hrastov furnir.