Panorama

Panoramo s fotoaparatom sem prvič poskusil še, ko sem v temnici razvijal črno bele fotografije s pomočjo razvijalca in fiksirja. Poskusil sem samo enkrat. Dve fotografiji sem obrezal in na zadnji strani zlepil z lepilnim trakom. Z rezultatom nisem bil niti najmanj zadovoljen. Prvič sem videl, kakšne napake imajo leče. Potem vsaj dvajeset let nisem niti poskusil.

Z digitalnimi fotoaparati je bila izdelava panorame veliko bolj enostavna. Če drugega ne, sem posnetke lahko vsaj videl. Prvi programi za lepljenje fotografij so bili strašansko nerodni in če so bili posnetki vsaj malo nepopolni, je algoritem čisto odpovedal.

Potem sem nabavil posebno drago in težko glavo za stativ, ki je omogočala, da sem fotoaparat lahko sukal okrog optične osi, ki je nekje v objektivu. Tudi to sem se naučil, ampak vse skupaj je bilo tako nerodno, da se prav dosti s tem nisem ubadal.

Potem pa so prišli pametni telefoni. Z njimi si samo potegnill, pa je bilo narejeno. Za ostalo, da je prišla ven panorama, so poskrbeli programi. Nič več ni bilo potrebno skrbeti za stojalo, da so bile fotografije popolnoma vodoravne, da so se ravno prav prekrivale, da leče niso imele prevelikega popačenja.

Potem ko so to naredili za telefone, je to prišlo še na fotoaparate.

Na letališču sva dolgo čakala, pa sem se naučil, kako se panorama s potegom naredi z mojim fotoaparatom. Slikal sem kar skozi stekleno steno.

1 thought on “Panorama

Vpiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s