Sem in tja posije sonce tudi skozi luknjo v oblakih in osvetli kakšen delček tako, kot ni še nikoli in najbrž tudi nikoli več ne bo. Takrat mrzlično vlečem fotoaparat iz žepa, da bi trenutek ujel še s fotoaparatom.
Včasih mi uspe, še večkrat pa ne. Ko je fotoaprat v nekaj sekundah končno v rokah in pripravljen, je prizor že čisto drugačen.