Še mislim na Nevegal

Prejšnji teden sva se vrnila iz Nevegala. Letos sva toliko smučala, kot da bi hotela nadomestiti dve leti, ko sva se smučanju zaradi Covida odpovedala.

Razmišljam, kako močno se je smučanje v vseh teh letih, ko pozimi smučava, spremenilo. Najbolj očitno je, da naju prav nič ne moti, da smučamo po umetnem snegu. Nasprotno! Tako, kot smučamo sedaj, bi bila proga iz naravnega snega v trenutku razrita. Od padavin smučišča niso prav nič odvisna. Zadošča, da je primerno mraz in da imajo dovolj vode.

V zadnjih trideseth letih je v Nevegalu vsako leto še za spoznanje bolj samotno. Vsako leto ukinejo še kakšno progo ali napravo. Ampak, tu sva lahko tudi čisto sama na smučišču in tega menda ni nikjer drugje.

4 thoughts on “Še mislim na Nevegal

    • Midva sva samo z enim kufrom, ki je bil včasih v merah za ročno prtljago tudi pri poceni prevoznikih. To so torbe za pancarje tekmovalcev, ki so imeli trening.

      Všeč mi je

Vpiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s