Zadnja fura v dnevu je čas za užitke. Imenujeva jo predzadnja, ker ima beseda “zadnja” lahko tudi zelo negativen pomen.
Ko sedežnico ustavijo, paziva, da sva čisto na vrhu. Od tam pa potem uživaško, čisto počasi, zavoj za zavojem, se spuščava v dolino. Večkrat se ustaviva in se razgledava po dolgih sencah in na vršace, ki obkrožajo dolino. V zadnjih sončnih žarkih poskušava ostatina progi kar se da dolgo.
No, včasih naju preženejo reševalci, ki poskrbijo, da je proga prazna, preden se nanjo odpravijo teptalci.