Veksel

Prejšnji teden sva dva dni preživela v snežniških gozdovih. Prvi dan sva se povzpela do Mašuna, drugi dan pa sva se vrnila domov preko Babnega polja.

Od leta 1996 greva vsako leto vsaj enkrat na Mašun, to je že 24 let. To nama ni uspelo le leta 2012, ko sem bil v bolnišnici in 2015, ko se je v Londonu rodil vnuček. Sprva sva se na Mašunu ustavljala le mimogrede, zadnja leta pa porabiva en dan do tja, tam prespiva in se naslednji dan po ovinkih vrneva domov.

Ko zapustiva civilizacijo in običajne ceste, greva do mašuna le mimo dveh koč. Tam se navadno ustaviva in nekaj malega pomalicava. Tako je na Vekslu.

Vpiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s