Navkreber

Včasih se zgodi, da me razveseli že, če zagledam čisto navadno travico.

Na vožnji s kolesom po gozdu opazujeva drobne rastlinice, ki rastejo tik poti. Občudujeva, koliko različnih rastlinic se bori za svoj prostor. Vsakih štirinajst dni se izgled čisto spremeni. Cvetijo čisto drugačne rožice, kot sva jih videvala teden ali dva nazaj.

Nalepše je videti, ko na kolesu plezam v kakšen klanec. Takrat gre počasi, pa še malo sklonjen sem. Slaba stran klanca pa je, da se še težje odločim za postanek za fotografijo, saj se v klancu težje spet skopljem nazaj na kolo.