Teloh v šopih

Teloh je pri nas kar malo zapostavljen. Menim, da nima mesta, ki mu pripada.

Najine sprehajalne poti so sedaj v znamenju teloha. Povsod ga je veliko, raste celo po poteh. Očitno je nezahteven, saj raste tudi med kamni. Cvetovi so veliki in razkošni, takšnih v naravi ne bi pričakoval. Nikoli še nisem opazil, letos pa raste v bogatih šopih v katerih je lahko tudi več kot deset velikih cvetov. Kar verjeti ne morem, da so prav povsod po gozdu.

Jetrnik

Na najinih poteh po gozdovih od blizu pogledava marsikatero cvetico. Prav vsaka naju razveseli.

Sedaj kraljuje teloh. Tako lepih primerkov, kot sem jih videl včeraj, menda še nisem videl. Po gozdovih je vse polno zvončkov, na Gradišču so kronce, pa jetrnik.  Počasi bo vse zacvetelo.

Na sladoled v februarju

Včeraj so pri Ledi začeli s sezono sladoleda. Da je že čas za sladoled je razvidno s spodnje slike. Sef je povedal, da jim ni uspelo narediti toliko sladoleda, kot so ga želeli obiskovalci.

Včeraj sva se najprej povzpela do Gradišča. Med potjo sva se počasi slačila, da sva bila nazadnje s kratkimi rokavi. Popoldne sva bila na vrtu, pa se ni bilo treba nič bolj obleči. Pogledal sem fotografije, kakšno vreme je bilo v preteklih letih, pa sem pripravil kratek pregled prispevkov, ki so v preteklih letih nastali zadnje dni februarja po letih. Sladoled v teh prispevkih ni bil omenjen niti enkrat:

2020

2019

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

Začetek sezone

Včeraj sva pod roštiljem letos prvič zakurila. Zunaj je bilo prijetno toplo. V majici brez rokavov sem bil na terasi so sončnega zahoda – februarja. Šele takrat sva se spomnila, da bi bilo to dobro dokumentirati tudi s fotografijo.

Verjetno se bo kmalu precej ohladilo. Nič zato, sezona se je začela. Mraz jo bo prekinil le za kakšen dan, teden, …

Jarice

Še prejšnjo nedeljo, to je pred enim tednom, je bilo sredi dneva -5 stopinj. Da je šel mraz do kosti, je pripomogel tudi močen veter. Za prihodnje dni pa napovedujejo temperature tja to 20 stoopinj. Očitno politika ni edina, ki je čisto zmešana.

Jarice se ne dajo. Ta čas cvetijo, pa če je mraz ali toplo. Vesela sva jih.

Zadnja

Ta je bila zadnja. O tem sem že vse napisal. Na začetku jih je bilo toliko, da sem mislil, da jih bo dovolj za vedno. Motil sem se. Vseeno so zdržale ohoho let.

No, ko sem jo prinesel iz kleti, ni bila nič kaj ugledna. Preden takšno odprem, lahko samo ugibam kaj bo. Pa se je izkazala, zdržala je do konca.

Izgleda, da je vino na tem blogu kar pogosta tema. Prešetl sem prispevke na temo vino, več kot štirideset jih je. Ob pregledovanju so se mi včeraj cedile sline.

Vsak dan po fotografijo

Pred malo več kot desetimi leti sem se domislil, da se bom potrudil in vsak dan napravil vsaj eno fotografijo. S tem naj bi premagal lenobo, ki mi večkrat na dan prepreči, da bi kaj napravil.

No, res svetloba ni vsak dan najbolj primerna. Tudi vsakdanji sprehod naju ne pelje vedno po zanimivih in razglednih poteh. Pa imam vseeno seboj fotoaparat in res skoraj vsak dan napravim kakšen bolj ali manj posrečen posnetek.

Lenoba pa je v vseh teh letih našla tisoč novih oblik, s katerimi me vsak dan izziva.